.. / / / 28.06.1999

Dnevnik mlade nimfomanke VIII

Starci so se včeraj spokali na morje. Hvala bogu. To je edini teden v letu, za katerega se splača živeti. Sama doma. Pa ni fora samo v tem, da kao lahko prirejam žurke in pijanke, vabim domov vse kar leze in gre. Gre predvsem za to, da imam popoln blažen mir.

Da lahko jem kjer hočem, pa četudi v kopalnici; da lahko spim kakor dolgo hočem, s tem da mi noben ne začne razbijat ob sedmih zjutraj; da lahko pridem domov kadar hočem, ne da bi morala poročati, kje sem bila, ali pa sploh ne pridem; da lahko pustim prižgane luči in vodo po celi hiši. Skratka, da nobeden ne skače za mano in mi utruja za vsako drobtino, ki pade na tla.

Pravzaprav si nisem zadala še nobenih posebnih načrtov, kaj bom sploh počela. Definitivno bom imela party. Žurko, ki jo bodo pomnili še dolgo. Tako kot lansko leto. Glede na to, kaj smo počeli in koliko škode povzročili, sem imela srečo, da niso tastari ničesar ugotovili.

No, sicer pa, kako neki bi, če sem pa še tri dni zatem pospravljala po hiši kot neumna. Umazanija še niti ni bila problem, večja težava se je pojavila, ko smo oz. so razbili luč v kopalnici. Ampak na srečo je bila taka povsem klasična svetilka, ki je bila na voljo v vsaki malce bolje založeni trgovini.

Letos takih izgredov ne predvidevam. Definitivno bom povabila samo take osebke, za katere vem, da ne bodo ustvarile kakšne večje gmotne škode. Me je pač izučilo. Stoodstotno pa bom povabila tipa, ki sem ga lani na tej moji žurki pravzaprav spoznala. Zdaj se poznava že dolgo in mi ni več zanimiv, takrat pa mi je dal misliti.

V bistvu se je ta moja žurka zgodila ravno po tisti čudni, kjer je bil tisti tip toliko nesposoben, da sem si jo na koncu rajcala sama. No, pri meni pa so se stvari spremenile. Čisto tako, nepričakovano. Najboljši seks je pravzaprav takrat, ko ga najmanj pričakuješ. Ko že misliš, da boš šel spat ali gledat TV ali karkoli, pa se najde nekdo, ki ti "prekriža" načrte.

Torej, moje divje zabave je bilo skoraj konec in s težavo (nekako nisem bila čisto trezna) sem podila folk iz hiše. Saj vem, da to ni najbolj vljudno, ampak enostavno mi ni bilo do tega, da bi vseh, ne vem koliko deseteric folka prespalo pri meni. Sploh pa ne bi prenesla, da bi se zjutraj zbudili vsi mačkasti, lačni in mi izropali tedensko zalogo hrane. Jok brate. Trajalo je sicer slabo uro, a mi je vendarle uspelo.

Po "izganjanju" sem se najprej vsa utrujena sesedla na kavč. Premišljevala sem pravzaprav, ali naj pospravljam še isti dan ali pa grem raje spat in pustim za naslednji dan. Ali pa pojutrišnjem. In sem ugotovila, da ni najbolj pametno, da ostane vse razmetano, polito in razbito. Pa sem začela. Nekako me noge sicer niso najbolj ubogale, a sem se prisilila. Hodila sem po sobah, na lovu za praznimi kozarci in nič hudega sluteč naletela na nek osebek, ki mu očitno tudi moja izganjalska sposobnost ni mogla do živega.

Ležal je kar na sredi kopalnice in se ni ganil. Najprej sem postala fulll panična. Kaj, če se ga je tip tako zadel, da je izdihnil?? Ali pa se ga je tako napil, da se je zastrupil in je na dobri poti k temu, da izdihne?? Še preden sem, koza neumna, pogledala, kaj je z njim, sem se kar usedla poleg in začela premišljevati.

Torej, če je mrtev, sem mrtva tudi jaz. Iz čisto preprostega razloga - poklicati bom morala policijo, odpeljali bodo truplo, starci bodo zvedeli. Mrtva. Ali pa druga varianta - obsodili me bodo umora, dobila bom doživljenjsko, kar pa je isto kot smrt. Skratka, moja usoda je bila, vsaj tako se je zdelo, zapečatena.

Sedela sem na ploščicah kot kup nesreče, gledala tipa (in še vedno sploh nisem preverila, kaj je z njim narobe) in si predstavljala, kako bom morala v zaporu zadovoljevati tiste grde debele zapornice. Zaradi teh mojih slikovitih realističnih predstav sploh nisem dojela, da je bil človek že nekaj časa pokonci in me gledal.

Najprej nisem vedela, ali naj ga objamem ali naj ga na gobec. Pa sem ugotovila, da itak ne bi bila zmožna spraviti roke pokonci. Buljila sem v tipa kot v sedmo čudo, dokler ni spregovoril. Pa saj u bistvu sploh ne vem, kaj je rekel. Ampak to niti ni toliko pomembno. Pomembnejše je, kaj se je zgodilo kasneje. Ko je videl, da s pogovorom ne bo nič, se je zgleda odločil, da me bo poskusil spraviti k življenju.

Postavil me je pokonci in posedel na rob banje. Brez kakšnih predpriprav, predigre ali česarkoli drugega, mi je skoraj strgal dol hlače. In hlačke. Ne vem zakaj, ampak kar naenkrat sem bila bolj pri sebi. Sploh po tem, ko mi je rakoračil noge in med njih vtaknil svojo glavo. Ugajalo mi je že samo to, ko me je žgečkal po stegnih s svojimi dolgimi skodranimi lasmi. Kar je počel kasneje, je pa sploh prebudilo podtalno reko v meni, da je izbruhnila na plan.

Najprej me je nežno lizal po stegnih. Pravzaprav je začel pri kolenih z nežnimi poljubi. Ti so se potem spremenili v vse bolj strastne in vse bolj so bili bližje moji vroči muci. Komaj sem čakala, da jo oblizne njegov moker, pohoten jezik. A kot zanalašč jo je še nekaj časa pustil pri miru. Vedel je, česa si želim. Ampak hotel je, da si ga želim še bolj. Da ga prosim, naj poteši mojo potrebnico. Dosegel je svoj cilj. Bila sem že tako vzburjena in željna, da sem skoraj kričala.

Ukazala sem mu, naj mi že porine njegov gibčen jezik. Naj me poriva z njim, naj mi draži ščegetavček, naj dela tako, da se mi bo mešalo od užitka. Tip je obvladal zadevo. Ne samo z jezikom, še s prsti je začel raziskovati in vznemirjati mojo češpljico. Bila je že tako mokra in velika, da bi lahko vanjo vtaknil celo pest. A se je zadovoljil s tremi prsti, jaz pa tudi. Kar naenkrat pa so mu prsti zašli malo stran od "tiste" luknjice. Potovali so proti moji ritki in preden sem se zavedla, je bil en prst že v njej. Neverjetno, ampak to je bilo nekaj novega zame. Nikoli prej me ni noben, ne s prstom ne s tičem od zadaj. V bistvu ne vem zakaj.

Mogoče predsodek. Nikoli namreč nisem hotela. Pa tudi pri tem tipu bi se najbrž uprla, a nisem bila sposobna. In tako sem imela zapolnjeni obe luknji, pa še blazno sem uživala. Zdi se mi, da je bilo to prvič, da nisem pomislila na tisti pravi seks. Tako sem uživala, tako dobro me je obdeloval, da nisem pogrešala tiča. Samo čakala sem na to, da mi pride. In prišlo mi je neverjetno hitro. Tako noro, pa brez seksa.

Pospravljanje sem prestavila za en dan.

Juicy - avatar

Juicy

Bivši dopisnik ŽVPL, ki je od 03.03.2001 na ŽVPL-u skupaj objavil 12 člankov.

Juicy in njena ritka / vir: http://flic.kr/p/6rfSBS - thumbnail

Juicy in njena ritka / vir: http://flic.kr/p/6rfSBS