Imamo nov, ali pa vsaj noveši sajt za spravljati v fazo nasmeška že tako bolj-kot-ne nasmejane primerke iz 3D bio-mas(t)nega sektorja. Mislim, da je to pejđ, kjer se bodo najraje zarževali in prav tam kolektivno drhteli in koprneli feni Douglasa Adamsa in njegovih intelektualnih salta mortalosof.
No, zdi se mi tko. Namreč, sam nikoli nisem bral teh humornih in prisrčnih neumnosti, čeprav mi je mnogo njih prav meni direktno svetovalo, naj se le lotim čtiva. Pa se ga pravzaprav nisem. Ja, sem se. In to tedaj, ko sem svoji srčni dami obljubil, da bom prebral knjigi, ki mi jih je podarila za rd. Ne, saj kaj pa češ rečt v ksiht tistemu, ki ti pokloni knjigo.
Splošno prizani konsenzus nekako, torej v duhu demokracije kot take in kot pojma, smatra, da je (vsaj) vljudno, da podarjevalcu zatrdiš, obljubiš, prisežeš, da boš podarjeno knjigo vsak čas umsko skeniral in bodo kaj kmalu platnice ščitile le še prežvečeno besedišče. Zame so Galaksije in njegove druge knjige - ne, saj res ni pomembno kako se natančno imenujejo - mal boring, saj tovrstnega humorja tudi v real lajfu ne manjka, manjka pa ga tisti večini, ki brisačam in drugim vsakodnevnim uporabnostim nikoli niso pripisovali različnih off pomenov.
Vseeno je fantazijski svet posameznika lahko tako silovito širok in prostran, da v zveličane absurde preusmerjena literatura niti več na zažge. Še posebej, če se malo spomnimo tudi na filmografijo Terry Gilliama, da naše avtohtone, tj. Filipčičeve Butnskale niti ne omenjam. Slednje umetnine so prav tako prešerno odbite in odhaklane, da me prav pogoste prešine misel, da bi moral Adams za časa svojega tuzemeljskega bivanja prav te reči pošteno predelati, da ne rečem prebrati. No, pa dovoljo teh masturbacij. Gremo na www.brezpanike.com in odkrivajmo naprej. Odkrivajmo, kaj vse je lahko še možnega. Pivo - kot-gorivo pa naj bo obezno poleg.
Čudn-je-bil-že kot-galaktik.
