Azinmag je svojim novim gostom razkazal postajo in njene prebivalce. K sreči Gruntha še vedno ni bilo nazaj in tako so si prihranili pozdravne brce v rit. Uspešno so tudi povzročili prvi incident, namreč tisto kar je bilo najbližje klopci in na kar sta se Maja in Mark usedla, pač ni bila vesoljska klopca, ampak inšpektor z medgalaktičnega ministrstva za prehrano, ladijsko prehrano in wrestling.
V zadnjih nekaj letih je padlo kar nekaj predlogov, da bi se dotično ministrstvo preimenovalo v ministrstvo za podkupnine, saj bi bilo tako ime dosti krajše, lažje bi šlo v uho in bi imelo dosti več veze z dejansko dejavnostjo ministrstva. Znano je namreč, da je edina možnost, da se rešite neprestanih inšpekcij, raznih pozivov na sodišče, nesmiselnih prepovedi wrestlinga v WC-ju in kazni, ki presegajo meje zguandolopskega razuma (ki je seveda največji v znanem vesolju) ta, da mastno podkupite njihovega inšpektorja.
Glede na to, da je bil tokrat inšpektor še globoko užaljen, bi morala biti podkupnina primerno visoka. Mark, ki se je počutil krivega (kar je tudi bil), je brskal po žepih, da bi našel kaj primernega s čimer bi umiril razburjenega inšpektorja. Po tem, ko mu je ta v glavo zabrisal že dva tedna star zavojček KitKata in radirko, se je spomnil žepnega računalnika z barvnim LCD zaslonom, ki si ga je pred kratkim kupil za kar nekaj zelencev in ga ponudil inšpektorju. Temu se je razjasnil obraz in ves navdušen se je odpravil v svojo ladjo, pred tem pa še obljubil, da ne bo sem nikoli več nikogar z ministrstva ter odbrzel v galaktične prostranosti. Vedel je namreč, da bo za napravico dobil ogromno denarja, saj česa tako zastarelega ni mogoče dobiti v galaksiji že nekaj tisoč spokov. Privatni zbiralci antičnih tehnologij in muzeji so za tako stvar pripravljeni odšteti tako divje vsote, da našemu inšpektorju ni bilo več treba skrbeti za svojo prihodnost in prihodnost vsaj petdeset generacij svojih potomcev.
"Boš čik?" je vesela, da so rešili situacijo, vprašala Maja Azinmaga, ki ni bil tako zelo vesel, saj je ob pogledu na čudo, ki ga je imel Mark, resno razmišljal, da bi hišico, otroke in smejočo se Tino zamenjal za dvorec na samotnem otoku, služinčad, otroke in smejočo se Tino. Sedaj pa je moral ponovno presedlati na hišico, otroke in smejočo se Tino. Vzel je ponujeno cigareto in potegnil.
Med zvijanjem po tleh in divjem kašlju je ugotovil, da se zemeljski rdeči Marlboro rahlo razlikujejo od mega-turbo-top-ultra lahkih cigaret Arkturške cigaretne korporacije, ki so veljale za najmočnejše v galaksiji (kar je bila očitno debela laž).
"Jaki si mi ti kadilec!" se je namrdnila Maja in krepko potegnila še zadnji dim iz cigarete.
Zdravstvene organizacije so privedle galaktično cigaretno industrijo tako daleč, da so pričeli izdelovati cigarete, ki ne samo, da ne vsebujejo katrana, ampak tudi preprečujejo pljučna obolenja, izboljšujejo prebavo in pospešujejo rast zob pri dojenčkih in jih zato priporočajo novorojenčkom in otrokom v jaslih.
Tedaj so se z glasnim škripanjem (Gajba radosti pač ni bila ravno nova postaja) odprla vrata komore za izenačevanje pritiska (to so tista s fotografijo porno dive) in vstopil je prvi današnji gost. Pravzaprav prvi normalni današnji gost, oziroma prvi gost, ki je prišel skozi vhod kot je to drugače v navadi. Našim zemljanom se je zdel precej zemeljski, če seveda odštejemo tri roke, eno glavo in mu namesto gosenic, s katerimi se je premikal proti šanku, zmontiramo noge. No, v bistvu ni bil prav nič zemeljski in Maja, Mark in Tina so prav pošteno zijali.
"Bober dan!" je najavil novi gost, kar je zemljanom čeljusti spustilo še kak centimeter niže, Azinmagu pa so se ustnice raztegnile v rahel nasmešek.
Tedaj je iz skladišča pijač prišla Unix in stopila k šanku, da bi postregla gostu in Marku se je čeljust spustila do neslutenih nižin (tak razpon bi mu zavidal vsak nilski konj). Prepričan je bil, da gleda boginjo, vendar je splošno znano, da vsi bogovi živijo na tako imenovanem Planetu Bogov, zato se je Mark očitno motil.
"Odpustite, kako se pride do Pluneta Bohov, rahlo sem se pogubil?" je nadaljeval prišlek. Oči zemljanov so dobile videz ping pong žogic, Azinmag pa se je še vedno rahlo smehljal.
"Bolje, da se obrnete na Azinmaga." je z žametnim glasom odgovorila Unix in Marku so se začela tresti kolena in potiti dlani.
"Kaj reklo?" je začudeno vprašal tujec.
"Azinmag, kaj brblja ta lolek?" je Maja dregnila Azinmaga.
"Hm, veš, tale je s planeta z enakopravno družbeno ureditvijo."
"In v čem je zveza med enakopravnim karkoli že je in tem, da model ne zna povedati dveh normalnih stavkov?"
"Veš davno tega, ko v galaksiji še niso imeli vsi istih pravic, se je pojavila ideja o vsesplošni enakopravnosti in veliko prebivalcev galaksije se je navdušilo nad njo. Na nekaterih planetih so uvedli politično ureditev osnovano na tej ideji. Žal pa so vsi voditelji, ki so vodili revolucije in nato postali predsedniki, pozabili bistvo svoje ideologije in postali diktatorji takoj ko so prevzeli oblast."
"In zakaj se ljudje ne uprejo?" se je čudila Maja.
"Ne vem, nekako verjamejo, da so res enaki. Očitno jim mečejo pesek v oči. Ti planeti so tudi tehnološko zaostali za vso ostalo galaksijo in rezultat tega vidiš oziroma slišiš tukaj. Njihovi medgalaktični komunikatorji niso ravno znani po svojem brezhibnem delovanju. Tako je tudi z njihovimi ladjami. Poglej kakšna kripa iz titana je parkirana pred vhodom. Pogon ima na jedrsko fuzijo, tako kot moja kosilnica. Očitno jim genetski inženiring ne gre ravno dobro od rok."
___
Opomba:
Spok je galaktično leto in ima 542 lubov (kar bi bilo nekako enakovredno dnevu), ki ima 15 hrkov. Hrk je definiran z 840959423612 zamahi repa štirinogega udava s Sirija IV, ki je znan po stalnem in izredno enakomernem mahanju z repom.