Deseto in zadnje poglavje/nNapoved bližnjega konca je povzročila takojšnji konec. Sicer res ne kolapsa vesolja pač pa kolaps praktično vseh vesoljskih kultur. No, razen dveh, vendar o tem kasneje.
Ko se je začetna vsesplošna panika polegla, se je začela druga faza propada civilizacije. Nihče več namreč ni hotel ničesar proizvajati, vsi so panično dvigovali prihranke, z namenom, čim bolje preživeti teh deset let življenja, kolikor jim jih je še ostalo. Propada bank se ni dalo ustaviti, mnogi so ostali brez težko prisluženega denarja. Tisti, ki so svoje prihranke raje investirali v delnice, so ravno tako ostali praznih rok, saj so se s propadom podjetij, ki so ostala brez delovne sile, spremenile v ničvredne kupe papirja. Malo bolje so jo odnesli tisti, ki so imeli zlato in drage kamne. Sicer jim je vrednost močno padla, vendar so se nekateri še vedno želeli kititi in tako povpraševanje ni povsem izginilo.
Vendar se tudi tistim, ki so uspeli priti do svojih prihrankov, ni godilo dosti bolje, saj ga niso mogli potrošiti. Vsi, ki so se na kakršen koli način ukvarjali s turizmom, so seveda opustili svoje dejavnosti in začeli uživati v svoji dotedanji ponudbi. Kmalu so jih pregnale horde turistov, ki so se usipale na dotedanje turistične planete in jih zaradi svoje številčnosti povsem opustošile. Kriminal se je razpasel po vsej galaksiji. Tokrat roparji niso kradli denarja ali draguljev, pač pa luksuzne ladje, nasilno so izseljevali bogataše iz njihovih razkošnih vil in v pravih malih vojnah osvajali naselja bungalovov. Edina možnost, za kolikor toliko prijetno bivanje so bili planeti, kjer se kljub ugodnim življenjskim pogojem, niso razvila inteligentna bitja. Redki so se spomnili te možnosti in ponavadi so imeli nemajhne težave priti tja, saj v avtomatskih pilotih ti planeti niso bili zaprogramirani. Tisti, ki jim je uspelo, so preostanek življenja preživeli v prekrasnih gozdovih in ob povsem praznih peščenih plažah in si tako prihranili pogled na vsesplošno bedo in kaos, ki sta zavladala galaksiji. Verjetno se je podobno godilo tudi prebivalcem drugih galaksij, če so seveda obstajali.
Kot sem že omenil, je bila žalostna usoda dvema planetoma prihranjena in eden od obeh je bil Planet bogov. Bogov gospodarstvo nikoli ni kaj prida zanimalo, prizadelo jih je le pomanjkanje cigaret in alkohola, vendar so tako vsaj okusili asketsko življenje, o katerem so ves čas pridigali. V ostalih pogledih jim je šlo celo bolje kot prej, saj se je v obupu in nemoči glede na totalno razdejanje, ki jih je obdajalo, vedno več prebivalcev obračalo k različnim religijam. Tako je število častilcev skokovito naraščalo in bogovi so prejemali vse več daril. Bog oče in sveti duh sta se vrnila domov, vendar se zemeljskim bogovom ni godilo tako dobro kot ostalim, saj je bila drugi planet, ki jo je dobro odnesel, prav Zemlja. Sicer pa so bili drugi bogovi dovolj solidarni, da so omogočili svojim kolegom udobno življenje.
Na poti proti Zemlji sta Mark in Unix opazila mali planetič, ki je izgledal izredno lepo, zato so se odločili za kratek postanek. Čudovita plaža z modrim peskom, svetlo modro morje in nedotaknjen gozd s prijaznimi malimi živalmi, predvsem pa mir in spokojnost, ki je niso motili motorni čolni ali vreščanje razvajenih otrok, so ju prepričali, da želita tu preživeti preostanek svojega življenja. Dreves z nenavadnimi, vendar zelo okusnimi sadeži je bilo več kot dovolj, da so jima omogočala lagodno življenje brez skrbi za prehrano.
Atrix, Maja, Azinmag in Tina, pa so se naselili kar na Zemlji. Tudi tu se je pojavila podoba stvarnika in nagovorila ljudi v vseh zemeljskih jezikih, vendar je odgovornost za dogodek prevzelo triindvajset terorističnih organizacij, med drugim tudi IRA in HAMAS, CIA pa je zanikala vsakršno vpletenost in tako devetdeset odstotkov ljudi prepričala v nasprotno. Življenje na Zemlji je torej teklo po svojih ustaljenih tirnicah, ljudje so še naprej hodili po svojih opravkih in še naprej dobivali parkirne listke. Azinmag si je dal operacijsko odstraniti dve glavi in dve roki in s Tininimi prihranki sta odprla restavracijo za hitro prehrano, ki je kmalu zaslovela zaradi odličnih svižčevih pleskavic, tako da sta v treh letih imela že verigo po celi Evropi. Že kmalu po prihodu se je Tina oglasila na sedežu turističnega društva, se sporekla s tremi tajnicami, sekretarjem, pomočnico direktorja ter direktorjem samim in tako dosegla, da je društvo izdalo novo karto mesta s pravilno vrisanim živalskim vrtom. Poleg tega so vrisali tudi novo obvoznico, ki naj bi bila dograjena naslednje leto, vendar se je zaradi pomanjkanja financ gradnja malo zavlekla in je pred koncem vesolja niso uspeli zaključiti. Posledica tega je bila, da je mnogo turistov motilo mir v obrobnem ciganskem naselju z vprašanji, kje se tam pride na obvoznico. Azinmag in Tina sta imela ladjo spravljeno v garaži za svojo nadvse ljubko hišo in vsaj enkrat mesečno sta se odpravila na obisk k Unix in Marku in tako mimogrede Marka oskrbela z rezervnimi britvicami.
Maja je več časa preživljala pri Azinmagu in Tini, kot pa doma, kar ju ni motilo, saj sta bila vedno vesela, če je prinesla malo otroške razigranosti v hišo, le ogorke je puščala po vseh sobah, kar je šlo Tini malo na živce. Atrix je s svojimi razpravami o dvomu izredno uspel. Postal je eden vodilnih filozofov, predaval na vseh večjih svetovnih univerzah in spravil kar nekaj ljudi v umobolnico. S koncem sveta si ni kaj prida belil glave, saj tako ali tako ni verjel vanj.
Tina je pred kratkim zanosila, koliko rok in glav bo imel malček, še ni znano, vendar je obema staršema jasno, da sedmega rojstnega dne ne bo dočakal.
KONEC TEL-E-NOVELE