Skupaj z nastankom civilizacij, so bile ustvarjene določene družbene norme in pravila, ki so omogočala skupno bivanje različnih ljudi in interesov na enem kraju. Ta družbena pravila so se s časom zelo spreminjala, tudi, ali pa predvsem, pod vplivom politike, vere, ekonomije itd., v sodobnem času pa se zdi, da so skupaj s kultom individuuma in z izgubo čustev do sočloveka, vse bolj zabrisana človeška pravila koeksistence. V Obiskovlacu Q je na ta problem, na zelo bizaren način, opozoril tudi kontraverzni japonski režiser Takashi Miike.
Oče nenavadne družine, ki na zunaj sicer izgleda povsem vsakdanja, je neuspešni novinar, ki želi posneti dokumentarec o razvratu sodobne japonske mladine.
Ob tem naleti tudi na hčerko, ki prodaja svoje telo in se z njo zaplete v incest, dokumentira pa tudi poniževanja in zlorabljanja, ki jih je iz strani sošolcev deležen njegov sin.
Slednji se doma izživlja nad mamo, ki jo neusmiljeno pretepa, večino brez pravega vzroka, v omari pa ima celo zbirko bičev, gorjač in drugih pripomočkov. Mama edino uteho najde v zadevanju s heroinom, denar pa si služi s prostitucijo.
Neznanec nekega dne očeta družine brez pravega vzroka udari po glavi z opeko, slednji pa je nad tem tako navdušen, da neznanca povabi k sebi domov. Družinski člani s pomočjo Obiskovalca Q pričnejo doživljati povsem nove oblike svojih že tako ali tako ekstremnih dogajanj.
Obiskovalec Q je naravnost odbijajoča (ne)čustvena srhljivka, ki kakor da bi hotel preizkusiti gledalca, do kakšne mere je še pripravljen sprejemati ekscese, od incesta, analnega posilstva, izživljanje čustvenih kompleksov preko fizičnega nasilja, pa vse do umora in nekrofilije.
A po drugi strani je Obiskovalec Q tako bizarno absurden, da ves čas spominja na nekakšno iracionalno črno komedijo, ki posamezne repulsivne elemente družbe zgolj povezuje v celoto.
Vse to, kar vidimo v filmu, se namreč v takšni ali drugačni meri dejansko dogaja, le da Obiskovalec Q ne pristaja na abstraktnost velike množice, temveč vse skupaj udejanji v eni družini.
V družini, ki se ne meni za človeške in civilizacijske norme in za katero je človek zgolj kos mesa, brez pretiranih čustev, zgolj z nagoni in trenutnimi impulzi.
Toda čeprav liki filma izgledajo kot največji pokvarjenci, to ni kritika moralne izprijenosti posameznika, temveč kritika človeštva, ki s svojo banalizacijo razumevanja čustev in stisk sočloveka, ljudi sili k sebičnemu udejanjanju zgolj lastnih želja in potreb, brez trohice slabe vesti zaradi morebitne posledične nesreče drugih.
Še več, Obiskovalec Q je tudi kritika sodobne apatije družbe, ki je stiska ljudi tam nekje daleč (v kakšni deželi tretjega sveta) sploh ne prizadene, oziroma ukrepa bolj zavoljo lastne samovšečnosti, kot pa želje pomagati človeku v stiski.
Toda bolj ko si zatiskamo oči pred težavami neznancev, bliže je zlo tudi nam, tako da ga zaradi otopelosti niti ne opazimo, tudi če se prikrade v nas same in nas prav počasi prevzame.
In tako dobimo osebe filma Obiskovalec Q, ki povsem neprizadeto in z nekakšnim empiričnim zanimanjem izvajajo, opazujejo in sodelujejo pri dejanjih, ki človeku obrnejo želodec.
Seveda se postavi vprašanje, če podobno sporočilo ne bi moglo biti predstavljeno na vsaj malce manj agresiven način, a tu se znova postavi vprašanje, koliko bi to sploh zaleglo.
V sodobnem času, ko so množični mediji prinesli vojne iz drugega konca sveta v dnevne sobe slehernika in ko smo dobesedno bombandirani z raznimi reality showi, ki ljudi prikazujejo kot največje bizarneže, je le malo stvari, ki bi vsega hudega vaje gledalce res spodbudilo k razmišljanju.
Obiskovalec Q tako ubira logiko obratne psihologije, ko skuša s prikazovanjem odvratnega šokirati in opozoriti, hkrati pa na zelo morbidno satiričen način kritizira zasvojenost sodobne družbe z nasiljem, ki je morda res nekoliko bolj politično korektno prikazano, pa vendar ravno zato toliko bolj nevarno, da se naseli v podzavesti, kot nekaj povsem normalnega (čemur seveda sledi moralni propad posameznika v stilu Obiskovalca Q).
Vredno je tudi razmisliti, kako je snemanje filma prenesla igralska in snemalna ekipa, kajti četudi na sami sceni vse skupaj ni izgledalo tako ostro, kot v končni fazi na velikem platnu, so ustvarjalci zagotovo morali čutiti velik psihološki pritisk in moralne dileme.
Obiskovalec Q je čustvena grozljivka, ob kateri se lahko hkrati zgražamo in smejimo, nikakor pa ne moremo uživati, in ki nas opozarja, da tudi sami nismo niti najmanj imuni na čustveno otopelost, ki se prične z majhnimi osebnimi kompromisi, ki pa naposled vodijo do uničujočih posledic, morda res ne za posameznika, zagotovo pa za človeštvo.
*Obiskovalec Q - Visitor Q/Bizita Q, srhljiva erotična drama (režija: Takashi Miike, scenarij: Era, igrajo: Kenichi Endo, Shungiku Uchida, Fujiko, Jun Muto, Shoko Nakahara, Kazushi Watanabe idr., trajanje: 84 minut, distribucija: Distribucija Kinoteka)
Ocena: človek je zgolj kos mesa (6/10)
*Opomba: film si lahko ogledate v Kinodvoru Ljubljana in v drugih dvoranah art kino mreže v večjih slovenskih mestih
