.. / / / 07.09.1998

Lublana je bulana

Vprašanje, ali je Lublana res bulana je takorekoč na dlani. Je. Ker so po večini vse prestolnice tako ali drugače bolane. Kakšne so čist divje, kot naprimer Rio, kjer se žura tako ali drugače, druge so nevarne (Sao Paolo), tretje so kul-turne, divje, starinske, polne dogajanj (Berlin, London,...), kakšne pa so bolj mirne, Dunaj naprimer. Vsekakor je biti bolan za mesto nekaj čisto navadnega. Toda v primeru bele Ljubljane to ne drži povsem. Zato ker je v Sloveniji.

Ker je slovenska mentaliteta taka, da smo zmerej komu kej fouš, da je boljš tist' kar 'ma sosed oz. tisto česar nimamo, je jasno, da tudi kulturni, družarbni, žurerski, ali kakršenkoli utrip mesta nekam čuden. Lahko bi rekel, da smo Ljubljančani včasih preveč hladni in (vsaj) delujemo nedostopni. Največkrat pa je razlog za to iskati v pretirani metropolitanski samovšečnosti, ki nas zavira da se sprostimo, in se zabavamo oz. uživamo kot se bi to spodobilo.

Med obiskovalci iz tujine velja, da smo Slovenci in s tem tudi Ljubljančani odprt in zabaven narod. Tudi to drži. Do neke mere. Po lastnih izkušnjah sem Ljubljano turistom, kadar sem se že zapletel v pogovor z njimi, predstavil kar se da zabavno in zanimivo. Pri tem ponavadi nisem imel pretiranih problemov ker sem govoril pač tisto kar se v mestu dogaja, kje je kaj odprto, kam lahko greš, kje se da kej pojest, kje so res kul žuri (pač odvisno od stila, najbolj poznam kakšne rokerske, netehno place), vendar pa je jasno, da vsak Ljubljančan ve, kje se kaj dogaja. Če ne, pa je vprašanje rešljivo v par minutah ali pa po par telefonskih klicih, prelistanju ŽVPL-a ali kakšnega drugega časopisa.

Vendar pa tiči problem prav v nas samih. Ko se v Ljubljani odpre nov lokal, disko, nevem kaj, je jasno, da je to najbolj fancy luknja v mestu. Potem mine mesec, dva in obisk lokala se zniža na normalno, pričakovano raven. Če se medtem zahtevni ljubljanski publiki zazdi, da je vodstvo oz. lastnik lokal zanemaril, se zgodi pravi pravcati bojkot lokala. Na obisk lokalov pa vpliva tudi vreme, oz. letni čas. Podhod, je bil od svojega odprtja, pa do prvih spomladanskih dni skoraj edini klub, kjer se je dogajalo. Ob boku mu je bil mogoče le še rockerski Hound dog, ki pa je ravno zaradi lokacije in mogoče malce nekontroliranega razvoja dogodkov izgubil čar. Nedvomno pa je, da je ob Ortu edini rockerski klub, ker Palma je na žalost že zdavnaj (v času Stopoteke) izgubila svoj čar. Škoda, bi bila zaradi lokacije, prostora lahko bilblijsko rock dogajališče (koncerti, ipd.) Potem pa je prišlo poletje, Rose & Crown (popularno, predvsem zaradi bližine gostilne imenovan tudi As), Cutty Sark in hladen Knafljev prehod. Podhod je prazen. Verjetno je, da se bo jeseni spet napolnil in zaharal v zimo.

Kar je fancy, je pač fancy, prav tako je bilo z Metropolom, lansko leto, fancy, kull, techno scena, visoke vstopnine, gostje iz tujine, bla, bla, bla. Potem je prišlo poletje, sonce, visoke temperature, nizke (nične) vstopnine, manj folka in kriza. Jeseni so poizkušali z koncertno rock sceno, pa se ni obnesla, nato so probavali z jazzom ob ponedeljkih, pa tudi nič. Zima ni prinesla nič dobrega, le teženje prebivalcev Kersnikove, ki zaradi hrupa niso mogli spati. Sledilo je zaprtje do 24h in z njim totalen propad. Zanimivo je, da je v tistih kriznih Kersniških časih kraljeval Kra kra. Vsak četrtek se je povečini študentska publika zabavala ob živih nastopih zabavnih skupin. Na kratko: pijano, vroče in še enkrat pijano. Potem so šank u K4 spet odprli in šlo je na dol. Dol, dol, dol in v začetku poletja ni bilo o kakem bendu ne duha ne sluha.

Ups, pa sem mal' zajadral v levo. Kar sem hotel povedat je to, da se v Lublan' vsakdo vse bolj ravna po dejanjih svojega bližnjega (kako biblijsko). Kjer je fancy, je fancy še bolj, ker potem tja drvijo vsi.

Končno spet na pravi poti. Ker smo že povedal', je vse novo - kul. Dejstvo, dejstvo in še enkrat dejstvo. V teh septemberskih dneh se je v Ljubljani spet pojavilo nekaj novih lokalov: Joe Pena's, Brewery, Birdland. Novi lokali so pač kul. Če bodo delal' tako kot je treba, to se pravi, da bodo skrbeli za svojo klientelo (s tem mislim na gostinsko, zabavno in kulturno ponudbo), bodo še dolg cajta obratoval' tako kot se za dober lokal spodobi in bodo še dolg cajta kul.

To je vse fino in prav. Ampak, zabloda bulane Lublane je ta, da je v Ljubljani čist preveč šminkerjev. Ne tistih z vespami, tisti so že izumrli, ampak šminkerjev kar tako: Armani, Versače, Beemve, Kaza del Papa, sej veste kaj misl'm. Obremenjenci. Obremenjenci z obremenjenim imidžom, d'narjem, avti in silikonskimi joškami. Ampak, kaj se bom tukej jest, nihče, usajal nad ljubljansko srenjo, kon'c koncev me lahko še šutnejo. In d bek.

To je zaenkrat to o bulani Lublani. Kdor je občutil utrip kakšnega drugega slovenskega mesta, neobremenjenega s samim seboj, ve kaj govorim. Ostali pa: čez Trojane, med junake zbrane...

Davorin Pavlica - avatar

Davorin Pavlica

Bivši urednik ŽVPL, ki je od 18.05.1998 na ŽVPL-u skupaj objavil 834 člankov.