V Ljubljani, katere klubska scena je precej "specifična" ali recimo raje strogo omejena na nekaj ljubljansko kul žanrov. Tako lahko v ljubljanskih klubih in ostalih koncertnih prizoriščih poslušamo le "kul stari ti sploh ne štekaš "glazbene performance-e, mainstreamovki slo. rock, ex YU "legende", jazz standarde in pa seveda stare rise s koncesijo (kodeljevskega Che Guevaro, panonskega histerika, mariborskega Cohen-a ...).
Glede na vse to je bil petkov nastop Darka Rundeka prava osvežitev. Darko nam je postregel z lepim prerezom njegove ustvarjalne biografije, vse od obdobja Haustor-ja pa do predzadnje plošče Apokalipso. S pomočjo odlične zasebe (bas, bobni, trobilno pihalni trio, akustična kitara) nas je popeljal v svoj svet, svet v katerem se glasbeni žanri nevsiljivo, mojstrsko zaranžirano prepletajo in katerih namen je zgolj dosega določenega glazbenega izraza ne pa teženje v smislu "našel sem korenine, šopam etno in sem kul", ipd.
Izvedba skladb je bila tehnično popolna, subtilna in dinamična, pred vsem pa mojstrska v odnosu do neštevilčne publike, ki se je na momente bučno odzivala, na tišjih, intimnejših delih pa popolnoma prisluhnila, tako da nas je motil le pogovor med prav goveje glasnim ortovskim DJ-jem in natkarji. Edino kar lahko Darku malo zamerimo je to, da nam ni predstavil svojega novega albuma U širnome svijetu. Pohvale pa letijo tako glasbenikom kot programskemu vodji Orto kluba, ki z žanrsko pestrostjo in občasnimi nepozabnimi imeni ohranja sloves edinega pravega kluba v Ljubljani oziroma edinega, ki lahko pred ime lokala vtakne še besedo klub.
Gapihov pro et contra:
Pro:
- koncert,
- zvok (bravo tonski),
- klub,
- publika.
Kontra:
- cena vstopnice (1.800,00 SIT),
- DJ-jevo kruljenje med tihimi deli skladb.
Do naslednjega poslušanja vas pozdravljam (komentarji dobrodošli)!