3000 Sit za tri ambientalno, pogrešane in različnega duha manjkajočega glasbenega izraza skupine, ki na vsake toliko časa pridejo obiskat drago belo Ljubljano in v organizaciji Škuc – Bube, je ravno prav, da si rečem, še pa še. Želim si, da bi nekoč za skupino Isis rekli, na tem koncertu smo pa na koncu obnemeli.
To se danes zvečer ni zgodilo in bi bilo kdaj fino, da bi se. Ker za takšno muziko lahko še isti trenutek zapustiš dvorano in ti bo še nekaj časa zvenela po ušesih in hkrati si lahko celo noč tih. Isis je skupek različnih glasbenih žanrov, bolj trdih in hrupnih kot kaj drugega. In ta kombinacija te dobesedno prizemlji in že v drugo sem izbuljil oči in jezik ven – na trenutke seveda.
Monno so ravno prav ogreli občinstvo s svojimi kričečimi izbruhi čustev in še bolj zanimivi, odbitimi izpadi saksofonista, ki je na trenutke spominjal na trpečega človeka, ki je ravno zapustil psihiatrično. Nič slabega ni v tem, da zgledaš kot nor, ker ta muzika sprošča vse negativne vibracije daleč stran in ti ponuja ob poslušanju tudi malce novodobno meditacijo v stilu joge.
Glasba Monno je poslušljiva in primerna za izganjanje sosedov, ki te včasih grdo pogledajo. Skratka, nič duha morečega, še zabavno je bilo. 2999 razlogov bi lahko naštel, zakaj sem se odločil za obisk festivala kitarske atmosferike. Izpostavil bom samo enega. Ker sem videl Isis že prvič, ko so bili v Channel Zero na Metelkovi – in koncert mi je pustil zelo močan pečat.
Jesu vodi znani industrijalec med underground bendi Justin Broadrick, ki s svojim prelepim glasom izvrstno sovpade v težko, počasno muziko polno samplov in efektov. Pri obeh skupinah je razviden dober nastop kot tudi občutek za glasbo. Veliko prispevajo sami nastopajoči k razumevanju takšne muzike, ki bi bila ob dolgočasnih kipih na odru zgolj le nekaj, kar bi šlo mimo nas, ne da bi sploh vedeli za to.
Na nekaj komadov se je vključil tudi Aaron Turner, vodja skupine Isis ( zanimivo pri njegovem nastopu pri Jesu je zavedanje in vloga, ki jo ima pri skupini – bil je malce odmaknjen in večinoma s hrbtom obrnjen proti občinstvu, toda nič manj dejaven ) in pa tudi bobnar. Posnetki na plošči zvenijo dosti bolj moreče kot nastop v živo, ki ga je bilo prav v užitek gledati. Karizma Justina tudi naredi svoje.
Pa še en razlog je vredno omeniti. Skupine so bile točne in odmori med skupinami so bili prijetni in kratki. Skratka, disciplina in red. Kar se tudi na nastopu Isis pozna. Neverjetno močan, urejen nastop in moč vodje Aaron Turner pripomore k točnosti in sodelovanju v polni meri. Isis so pripotovali na sredini svoje evropske turneje z izdelkom imenovanim Panopticon.
Če je bil prvi CD poimenovan Oceanic, kar tudi je - muzika oceanska in preširoka za enkratno poslušanje, Panopticon pomeni pogled z neba na zemljo. Sanjava, obsežna, počasna, lepa, poetična, grozna in srh te preleti, ko ugotoviš, da muzika diha s člani. Njihov nastop ni samo dovršeno igranje, ampak tudi energetsko nabito obnašanje na odru in samo obnemiš.
Obnemiš.
Obvezen ogled strani Isis in obvezno poslušanje za naslednje generacije glasbenih radovednežev.
Pa še to: skrajni čas je, da slovenski prostor začne spoštovat muziko, ki jo razna milijonska mesta redno predstavljajo in evropske sosede ponujajo na poletnih festivalih. Obisk Isis je zadovoljil tudi tiste dvomljivce, ki dvomijo edino v sebe.
Goran Mlakar