.. / / / 15.07.1998

(Ne)varna Ljubljana

Varna ali nevarna, to je zdaj vprašanje? Odgovor je zavit v (ljubljansko) meglo. Nekateri bi rekli, da je varna, drugi bi se pa prejšnji izjavi cinično zasmejali. Tisti, ki s(m)o že bili udeleženi v kakšenem prijaznem konfliktu, bi imeli kaj več povedati o tem, oni, ki pa po tej zemlji hodijo še brez bojnih ran, pa bi se samo čudili.

Prvič: Recimo, da je situacija taka: sprehajam se po mestu, zvečer. Nakar me obkroži gruča prijaznih mladeničev, ki me prijazno prosijo za par tolarjev. ?Kok pa je par??, prijazno vprašam. ?Petsto tolara!? se prijazno glasi odgovor. Nato jim prijazno pojasnim, da sem pač ubog študent in da mi vsak tolar v žepu pomeni bogastvo. Kar je pa najhuje, imam samo toliko v denarnici. S klofutami me vseeno prijazno prepričajo, da jim dam tistega zadnjega jurja, ki sem ga šparal samo za ta večer. Potem prijazno pobegnem, kakor hitro me nesejo noge.

Drugič: Prijazen šofer me ?nenamerno? zbije s kolesa. Zanese me in mu pokažem sredinec. Črn, postaven šofer z dolgimi kodri me prijazno vpraša: ?Kaj je!? Odgovorim mu: ?A si ti normale...? Bum, me prijazno udari. Zvijem se v klobčič in počakam, da najhujš mine. Vmes ga slišim renčati: ?Boš vidu, kje se z biciklom voz?, proklet pankrt hudičev!!!? Ko se črn športni avto odpelje, pogledam naokoli in se počasi splazim do mojega zvitega kolesa. Naslednji dan prijavim neljubi dogodek možem postave, ki pa mi prijazno napišejo kazen, ker sem kazal sredinec?

Tretjič: Zvečer sedim v lokalu in malce pogledujem po lokalu. V kotu sedi ?omara? z nekaj prijatelji. Slučajno ga pogledam, nehote seveda. Ko naročim naslednje pivo, se mi pred očmi zatemni. Hrust, ki je ravnokar sedel v kotu, zdaj stoji pred menoj. ?Kaj me gledaš?? mi zabrusi. ?Nič, nič.? mu prijazno odgovorim. ?Kaj me gledaš, sem te vprašu??, še vedno jezno godrnja predme. ?Sej vas nisem gledu, sam okol? sem gledu?? Prime me za ovratnik in dvigne s stola. Kar naenkrat ne čutim več tal pod nogami, tip pa je še vedno radoveden: ?Kaj me gledaš???? Tistih nekaj prijateljev ga že prijazno prepričuje, da ga sploh nisem gledal, da je vse kuul, da bomo frendi in da bomo neki spil, pa bo O.K. Kul, rečem, ko me tip končno spusti na trdna tla in naročim rundo za celo ?družbo?. Nazdravimo, z ?omaro? se rokujeva, in mi reče: ?Ma sorry, pička me pustila pa s?m nervozn?? Po par požirkih se jim potiho izmuznem, kmalu pa spet zaslišim glas: ?Kaj me gledaš?? Spet je nekdo narobe pogledal?

X-tič: Dogaja se marsikaj, tu, tam, dejstvo je da nikjer nisi stoodstotno varen. Z mirno vestjo lahko napišem, da za varnost v prestolnici ni dovolj poskrbljeno. Policajev po pravilu ni tam kjer se kaj nasilnega dogaja. Če pa že so, pa raje počakajo da se stvar razplete in nato popišejo le žrtve (kaj pa ?čjo nar?dit, sej ?majo oni tud družine). Recept za zdravo sprehajanje je: izogibajte se sumljivih predelov mesta, temačnih, neobljudenih ulic, nevarnih lokalov in ne računajte na pomoč mož v modrem. Upam le, da bo sedaj ko so na kolesih (po vzoru obalne straže na kolesih) kaj bolje, saj bodo tako imeli lažji dostop, kamor z avtom niso mogli.

Martin Modic - avatar

Martin Modic

Ustanovni član ŽVPL, ki je od 18.05.1998 na ŽVPL-u skupaj objavil 6 člankov.