Aprila se bo zgodila rockerska idila. No, ta vsekakor ne bo tako mila kot letošnja teta Zima. Z vihravo stonersko kanonado nas bodo v Ortu pohujševali ameriški Nebula in danski On Trial. Američani trenutno sodijo med najvidnejša imena v polju novega rocka, predstavniki z Danske pa so na dobri poti. Oboji se zagnano in z zanosom oprijemajo glasbene materije iz starih (dobrih) časov. Tega ne počnejo zaradi aktualnih trendov ali z namenom prodora v medije, temveč predvsem zaradi zadostitve osebnih želja. Pa razprostrimo malce dosjeja.
V Nebuli so si inštrumente podali trije odpadniki iz razvpitega retrorockovskega društva Fu Manchu. Kitarist/pevec Eddie Glass in tolkač Ruben Romano sta se sprva spečala s Scottom Reederjem (ex-Kyuss, danes Unida), ker pa je imel ta preveč postranskih obveznosti, sta kmalu zatem za stalnega basista proglasila nekdanjega družabnika Marka Abshirea. Na novo zbrani stari kolegi so se tihoma zaobljubili, da se ne bodo ravnali po kurzu predhodne zasedbe.
Strogo začrtan heavy rock jih je pričel dušiti, žejni so bili fleksibilnosti in posodobitev. Seveda se niso mogli odreči rock'n'rollu, so pa zato vanj vsadili akustične, bluesovske in psilocibinske primesi. Uvodne objave iz leta '97 (split 7" z Italijani That's All Folks!, ter EP "Let It Burn") so že stremele za novimi posegi, čeprav se na njih Nebula še ni povsem otresla "fumanchujevske" konstitucije. Nič nenavadnega, če vemo, da je bil sedanji krmar Glass tudi pri Fu Manchu krivec za marsikatero vižo.
Navzlic temu je Nebula čedalje samostojnejše kombinirala sintakso hard rocka z razvnetostjo punka. Leta 1998 je trio posnel split EP z Lowrider iz Švedske, leto kasneje so napletli mini ploščo "Sun Creature" in prvi pravi album "To the Center", ki ga je produkcijsko obtesal priznani Jack Endino (Nirvana, Screaming Trees,...). "To the Center" je burna in napeta acidrockovska prigoda, kjer se kitarsko drgnjenje mimogrede prelevi v psihedelično žvenketanje, kajti Nebula je vajena enormnih količin psihoaktivnih substanc. Na albumu je v veličastni predelavi Stoogesov posodil glasilke Mark Arm iz Mudhoney, s katerimi je bila trojica tudi na skupni turneji po Združenih državah. Nebula so pravi koncertni garači, saj letno v povprečju opravijo več kot 150 nastopov.
Pred naskokom Ljubljane 26. marca je Nebula med nas zalučala svežo plato "Charged", tempirano bombo električnega acid bluesa, narejeno po skrivnih napotkih (glasbenih) pirotehnikov MC5, Hendrixa, Santane, Captain Beyond, Cactus, Black Flag ter Monster Magnet.
Danci On Trial imajo za seboj kar precej dolgo pot, a jih izven matične dežele le malokdo pozna. Kariero so koncem osemdesetih zastavili kot garažni rockerji, za vzor so vzeli švedske bende a la The Nomads in Leather Nun. V tej fazi so ustvarili ploščo "Snogrock" ('91), ki jim je omogočila podzemni preboj ter turnejo z The Nomads. Potem so še štiri leta vdajali glasbenemu izpopolnjevanju in nenehni uporabi omamnih preparatov. Posledica je bila preobrazba sloga, ki je postal bolj halucinatoren, težji. Dodatno razodetje so jim pričarali 13th Floor Elevators, ki so kvintet On Trial tako manično fascinirali, da je potlej tudi glasba zašla v njihovo nadstropje. Pod psihičnim pritiskom 13th Floor Elevators in ostale hipi psihedelije (npr. Love, Third Bardo, The Seeds) so bile spočete plošče "Seventy Kilometers Of Underwater Nothingness Kaptain" ('95), "Head Entrance" ('96) ter "New Day Rising" ('99), s čimer se danska peterka znajde med prebujeno komuno dolgolascev.
