Prejšnji teden se je v K4 spet zgodil legendarni disko party oz. ne tako legendarni, od kar ni več pod okriljem Radyoyo. Je že pač tako, da od kar so v Štirki to vzeli v svoje roke, ni več takega zanimanja za tovrstne večere. No, pa da ne bom "prasec", nekaj ljudi se je na koncu res zbralo, ni pa bilo kakšne hude panike s prostorom.
Enivej, jaz in fotograf Andrej sva večer tako ali tako začela že dosti pred 4-ko, v enem od ljubljanskih lokalov, kjer sva bila zmenjena s tremi spremljevalkami. Temu bi lahko rekli predpriprave za diskač saj smo spili kar nekaj pelinkovcev, viskijev, pirov in vina v količinah, ki bi jim bil kos le redko kateri profesionalni pivec alkohola. Sčasoma smo bili že precej angeheitert (kot bi rekla moja prijateljica iz sosednje Avstrije) oz. precej veseli od alkohola, kar se je poznalo tudi po zanimivih situacijah, ki so se dogajale (razvidno iz fotoreportaže). Gremo dalje po ulicah nočne Ljubljane, ko nehote srečamo starega prijatelja, dolenjskega lepotca. Seveda to ne uide ženskemu delu druščine, ki ga bogega reveža čisto napadejo. Ni imel kaj, moral je z nami. Zdaj je bila grupica popolna in lahko smo se odpravili na Kersnikovo.
Rahlo prerivanje na vhodu je dalo misliti, da bo tako tudi notri, kar pa je bila precejšna zmota, saj se nam je pri vstopu odprla velika praznina vse tja do garderobe in naprej do šanka. "No ja, bomo pa še kej spil, a ne." sem si mislil in to seveda potem tudi smo. Ljudje so počasi kapljali noter in v končni fazi res malo bolj napolnili praznino, je pa bila zato muzika bolj sprejemljiva, za kar sta skrbela DJ Gorrdon in DJ Glizer. Drugače pa moram priznati, da je to bil čisto navaden večer v Štirki, nič posebnega. Razen svetleče kugle sredi plesišča ničesar, kar bi naredilo kakšno posebno vzdušje. S fotogafom Andrejem sva na vse kriplje iskala kakšen dober kostum iz 70-ih ali 80-ih, kar je ponavadi dalo večeru poseben čar, pa jih nisva našla, v bistvu jih sploh ni bilo. Sva pa zato našla nekaj prijetnih ženskih obrazov (telesc), ki si jih lahko ogedate na slikicah.
Organizatorjem dam tokrat slabo oceno. Bolj bi se morali potruditi tako za propagando kot tudi za vzdušje. Samo reči, da se večer imenuje Disco party in zato nič bolj pametnega narediti, očitno ni dovolj. Sem pa prepričan, da so lahko ti večeri spet to, kar so bili.
Mi smo proti koncu že precej omagali, razen seveda našega fotografa, ki je v spremstvu prijetnega dekleta, divje plesal do konca. Da pa ne bom izgubljal preveč besed, imate kronološko postavljene slikice, ki vam bodo povedale precej več kot to moje nakladanje.