Ta teden je program Metelkove kar pestro obarvan za vse ljubitelje punkrockovskih zvokov. Pred petkovim trojčkom založbe Kung Fu Records, so se nam v torek predstavili varovanci ameriške založbe Asian Man records: Lawrence Arms in trboveljski Rampage ter s prijetnim in razigranim vzdušjem napolnili jesensko razpoloženo zidovje Metelkove.
Trbovlje so znane kot znana valilnica punk/hc bendov raznovrstnih smeri. Od starejših punk zvokov, ki so jih preigravali C.O.R., preko ozaveščenega hard cora Request Denied do Not The Same, začetnikov melodične punk-rock smeri pri nas, ki so nasploh veliko prispevali za razvoj tovrstne scene. Seveda obstaja še cel kup mlajših skupin in ena izmed teh je tudi Rampage oz. Over and Out. Pod tem imenom skupina začne pred nekaj leti, kasneje pa se skupaj s spremembo zvoka preimenuje v Rampage. Fantje se z nekoliko zadržanim nastopom vračajo k starejšim punk-rock zvokom, proti koncu pa postrežejo še z venčkom priredb. Z njim se spomnijo starejše zgodovine in pokažejo svoje vplive. Predvsem pohvalno je, da lahko za razliko od povprečnih punk bendov, ki se ponavadi v priredbah omejijo na nekaj priredb vedno istih razvpitih bendov, pri njih poleg klasik lahko slišimo praktično že pozabljene bisere iz punk zakladnice od Youth Brigade pa do Spermbirdsov. Zamudniki si lahko pomagate z desetimi komadi na njihovem letošnjem prvem nosilcu zvoka.
Kmalu se na oder privali, v menda vijoličaste meglice (po lastnih besedah) zaviti možakar, za katerega se prej vsi sprašujejo: "Kdo naj bi le bila ta pojava?". Izkaže se, da je to Brendan Kelly, sicer pevec Lawrence Arms, z manjšo zmešnjavo v glavi, ki jo je povzročilo predvsem absorbiranje za Slovenijo tipičnih alkoholnih substanc, s katerimi so nazdravljali v back stageu. V prvih trenutkih se je zdelo, kot da se bo tip komajda obdržal na odru, a se je izkazalo prav obratno, saj je bil to le začetek izredno razigranega koncerta. S kitaristom Chrisom tvorita dinamičen duo (skupaj sta še iz benda Broadways, njihovi glasbeni začetki pa segajo do skasterjev Slapstick) z mešanico melodični punk rockovskih melodij z njihovih prvih dveh plošč Ghost Stories in popotni vodič po njihovem "domačem" mestu The Guide Tour of Chicago (na policah glasbenih trgovin pa se bo menda kmalu pojavila tudi nova split plošča), ki se proti koncu vedno bolj mešajo z bolj čustvenimi emo vplivi. Pevec, ki ima precej razvezan jezik vmes še predstavi zakulisje določenih pesmi in nasploh skrbi, da se publika ne dolgočasi. Tako da na koncu izpade kot eden bolj iskrenih tovrstnih koncertov, brez odvečne rutine, na pamet naučenih fraz in s svežino, ki jo mladi bendi vse preradi izgubijo. Upajmo, da se to ne bo zgodilo tudi z njimi, sicer pa lahko nadaljujejo z ustaljenim vzorcem in nadaljujejo spet v novem bendu.