Kaj potrebujemo za dober kriminalni triler? Osamljen motel, nekje Bogu za hrbtom. Ljudi, ki se med seboj ne poznajo in se nastanijo v motelu. Nek nadnaravni pojav (še najbolj praktična je nevihta), ki tem ljudem preprečuje, da bi nadaljevali svojo pot ali se vrnili. Potrebujemo samo še morilca, ki bo goste motela pričel spreminjati v trupla. To so v principu osnovne sestavine tega žanra, dodati je potrebno zgolj še neko začimbo - nek miselni preobrat, ki bo gledalca vse do konca držal na trnih.
Identiteta je film, ki v začetku ne obeta veliko. Ima nek samosvoj stil, kjer z vpogledi v preteklost dogajanj spoznamo, kako so vsi liki v filmu na nek način povezani. Zgolj slučaji ali usoda? In vse do prvega trupla se gledalcu zdi, da pač gleda še en hollywoodski "truploštev", kjer bo največje spoznanje, kdo je resnični morilec. Napaka!Film nas namreč privede do usodnega preobrata, ko vidimo, da vzporedno dogajanje posvetovanja med zdravniki in odvetniki o na smrt obsojenemu zaporniku, ne služi zgolj predstavitivi krutosti glavnega osumljenca za sedajšnje umore, temveč ima nek globlji psihološki pomen. Ko tako spoznamo pravo naravo teh umorov, kar naenkrat ni več tako zelo pomembno, kdo je morilec, temveč zakaj mori in kdo bo na koncu preživel.
Seveda je glavno spoznanje filma tudi to, kaj je pravzaprav resnično? Kdor bo namreč film gledal zgolj iz vidika smiselnosti, logičnosti in zakonov fizike, se bo opekel in ga bo film vsekakor močno razočaral. Film je namreč potrebno razumeti bolj abstraktno. Kot nekakšno posvetilo brezmejnosti človeškega uma.
Velika zahvala za dokaj dobro prepričljivost same zgodbe gre tudi glavnemu igralskemu tandemu John Cusack - Ray Liotta, prvi kot simpatičen, a tudi na moč sumljiv lik bivšega policista, drugi kot policist (na katerem je prav tako nekaj čudnega), ki prevaža zapornika. Da pa v filmu ne manjka tudi ženskih krikov poskrbita tokrat zelo prepričljiva Amanda Peet ter rahlo paranoična Clea DuVall.
Čar celotnega filma je v tem, da bi bil lahko morilec pravzaprav vsakdo. Z vsako nadaljno minuto filma namreč izvemo kakšno novo podrobnost, ki v čudno luč postavi nekoga, ki je prej izgledal povsem nesumljiv. No, če imate nekaj detektivske žilice, boste nekje v tretji četrtini filma že lahko ugotovili, kdo je resnični krivec, pa čeprav se bo to v tistem momentu zdelo še povsem nemogoče.
Gledalčevo končno mnenje o filmu je odvisno predvsem od treh stvari: kako dobro ste film razumeli, če ste povezali obe vzporedni zgodbi in v kolikšni meri ste pripravljeni sprejeti ponujeno razlago dogodkov. Kakorkoli že, Identiteta je zanimiv, srhljiv in napet film, ki bi lahko z nekaj manjšimi popravki dosegel še precej več, a kljub temu služi svojemu namenu: razburkati čoveško domišljijo.
* Identiteta, triler (režija: James Mangold, scenarij: Michael Cooney, igrajo: John Cusack, Jake Busey, Amanda Peet, Ray Liotta, Clea DuVall, Rebecca DeMornay, distribucija: Continental film)
Ocena: Norman Bates v Klubu golih pesti (8/10)
