Mednarodni festival animiranega filma Animateka: ReDrawing Europe 2004 se počasi preveša h koncu, znani pa so že zmagovalci tekmovalnega programa, ki jih je določila mednarodna žirija v sestavi: Nikola Majdak (Beograd), Jana Ondikova (Bratislava), Lucca Raffaelli (Rim), Danijel Žeželj (New York/Zagreb) in Milan Erič (Brezovica pri Ljubljani).
Zmagovalni film prve Animateke je postal 16 minutni film La piccola Russia (Mala Rusija) Italijana Gianluigija Toccafonda, narejen v stilu zlivanja podob in slik, tako da v celoti deluje nekoliko ekspresionistično in brez očitnega smisla. Toda ob bolj natančnem opazovanju se kmalu izluščijo liki mladi morilci, očeta zajca, mame lune, malega plešočega pes, gospe polž, sestre policaja itd., vse ob zvočni spremljavi posneti v resničnem življenju, kar filmu kljub simbolnemu pristopu daje občutek realnosti. Nadvse impresivno je predvsem spreminjanje likov, ki nikoli ne zapustijo kadra, temveč doživijo preprosto metamorfozo v drugo osebo ali ozadje (in obratno), kajti v Mali Rusiji je vse povezano in ima vse svoj namen.
Utemeljitev žirije: "Film prikaže, kako lahko animacija posreduje sanje, čustva in spomine s svojim lastnim jezikom. Je lep primer eksperimentalne in pogumne uporabe tehnike za izraz osebne vizije."
Izbranih je tudi pet najboljših animiranih filmov iz letošnjega tekmovalnega sporeda in sicer:
Fast Film Virgila Widricha, kombinacija izsekov filmskih klasik vmeščenih v kolaž papirnatih likov, ki pripoveduje zgodbo o srečnem paru, ki se poljubi, zatem pa žensko ugrabijo in moški se poda za njo, da bi jo rešil. Pred nami se odvije dramatična zgodba o reševalni akciji, polna prizorov preganjanja. Popelje nas v središče sveta, v glavni štab sovražnika.
Žirija: "Za inovativno igro s filmom kot gradnikom, ki ne daje zgolj novega pomena, temveč tudi novo estetiko ter občutke staremu pogledu na kinematografijo."
Morb Igorja Lazina iz Madžarske, zgodba o nenavadnem bitju, mišičastem moškem z glavo, majhno kot bucika. Ni ustvarjen in se ne rodi, kar pojavi se iz kamenega blata na majhnem, zapuščenem planetu. Medtem ko poskuša ugotoviti pravila svojega obstoja, raziskuje, kar lahko. Ugotovi, da navzlic prizadevanjem ni več poti nazaj.
Žirija: "Avtor filma Morb nas z izjemno ekspresivnim načinom opozarja na nezmožnost eksistence po kataklizmi. S sijajno 3D scenografijo kozmičnega prostora in osamljenega planetoida, neobičajnim likom, ki je animacijsko odlično voden, nas avtor uvaja v mračne sfere razmišljanja o brezizhodnosti."
Grande Anarco (Veliki Anarh) Alviseja Renzinija iz Italije, v katerem so podobe v ozadju narisane, fotografirane in projicirane kot diapozitivi ter kasneje posnete na 35mm filmski trak. Vsaka slikica na filmskem traku je posebej poslikana in gravirana, zadnja faza obdelave pa je digitalna postprodukcija. Surrealistično igro svetlobe in senc je navdihnil stil, v katerem je J. G. Ballard napisal kratko zgodbo Answers to a questionnaire. Film je živ posnetek genetskega poskusa, izvedenega v stanovanjskem bloku.
Žirija: "Za eksperimentalno tehniko pripovedovanja zgodbe, skozi abstraktno animacijo polno inovativnih in navdihujočih umetniških podob."
O nomos tis varitatus (Zakon težnosti) grškega avtorja Spirosa Rasidakisa z računalniško 3D animacijo v simbolu boja golobov z rastočimi nebotičniki raziskuje dilemo današnjih tehničnih zmožnosti, ki so na nek način neomejene. Resničnost je pravzaprav naša past. Medtem ko skušamo preseči sami sebe in ignoriramo zakone narave, se približujemo robu prepada in največkrat pademo vanj.
Žirija: "Zakon težnosti nas je očaral z enostavno, a duhovito računalniško animacijo polno smelih prostorskih rešitev, predvsem pa s kritično, ekološko naravnano poanto o občutljivem ravnovesju med naravo in civilizacijo."
Zasukanec Slovenke Špele Čadež je že prejel tudi priznanje najboljšega slovenskega animiranega filma na festivalu v Izoli. Zgodba govori o krojaču z nadnaravnimi sposobnostmi, ki pa mu velikokrat povzročajo oblico težav, ko njegove misli uidejo nadzoru. Film je bil posnet z lutkami.
Žirija: "Preprosta zgodba prikazana s prefinjenim ravnotežjem med zvokom, gibom in vizualno atmosfero."
Posebno omembo žirije so prejeli sledeči animirani filmi:
Bizgeci - Češnje Grega Mastnaka govori o čudaških Bizgecih, ki si zaželijo sočnih češenj. Vendar češnje rastejo visoko na drevesu in Bizgeci jih nikakor ne dosežejo. Trudijo se na najrazličnejše načine in na koncu vendarle uspejo. Z drevesa sklatijo vse češnje in se do sitega najejo. A češnje potujejo dalje.
Ciganjska (Ciganska) Marka Meštrovića in Davora Međurečana iz Hrvaške je navdihnila temna balada Miroslava Krleža, animacija pa je hkrati tudi glasbeni videospot skupine Cinkuši. Grobe črno-bele podobe ljudi so ujete v ostre podobe sveta, različne plasti dogajanja pa dajo občutek njihove notranje praznine in prozornosti ter s tem njihove duševne stiske, samodestrukcije in odtujenosti. Računalniška animacija je še najbolj osupljiva na nivoju dežnih kapljic, ki se lomijo in padajo v različnih smereh, a vendarle vedno v neki logični formi
FLASCHKO - Der Mann in der Heizdecke (FLASCHKO - Človek v električni odeji) Avstrijca Nicolasa Nahlerja združuje šest animiranih epizod o Flaschku in mami, ki je edina oseba v njegovem življenju. Flaschko preživlja svoj čas s sedenjem na kavču pred televizijo, udobno zavit v električno odejo. Filmi so minimalistična raziskovanja tragikomičnega odnosa med sinom in mamo.
Piccola mare (Majhno morje) Simoneja Massija iz Italije nas popelje na ekspresivno potovanje po mislih človeka, ki ne more zaspati in si zato poskuša predstavljati morje, vendar z asociacijo na številne druge, na prvi videz tudi povsem nepovezane stvari in dogodke.
Poldek Švicarja Claudius Gentinetta je črno-komična zgodba o psičku, ki živi z revno starko v majhnem stanovanju. Stanovanjski blok je del razpadlega naselja, tam zunaj nekje, sredi ničesar, daleč od obilja. Pes tuli od lakote in lovi muhe, ki jih starka čudežno privlači, ta pa vsak dan odide od doma, da bi poiskala hrano, pri tem pa ni niti najmanj izbirčna. Film zaznamujeta predvsem občasna velikostna asimetrija med predmeti in ljudmi ter temno senčenje z jasno izraženimi črtami.
La Funambola (Vrvohodka) Italijana Roberta Catanija preko prelivanja podob in odkrivanja slik, skritih v prejšnji sliki, izpoveduje zgodbo življenja mlade ženske.
Nagrajenci so bili razglašeni na slavnostnem zaključku festivala v Kinodvoru, kjer so bili zmagovalni filmi še enkrat prikazani, sledil pa je nastop skupine Melodrom in predstavitev izdelkov festivalske delavnice.
