Dejstvo, da v neodvisno pop (koncertno) produkcijo s strani vladajočih že dvajset let ni bilo vloženo omembe vrednega denarja, je jasno vsem. Zato je aprila letos stekel Odbor za podporo Kinu Šiška, kjer bi si človek, odtujen od Opere, Drame in Filharmonije ogledal en žmohten koncert domače ali tuje produkcije ter si ob tem spočil utrujene ude ob druženju s somišljeniki.
Od oblastnikov za uresničitev predloga zaenkrat niti tolarja, Ljubljana pa se utaplja v pomanjkanju rock koncertov in sodobne umetniške produkcije. O neodvisni kulturni produkciji kot margini, niši ali mainstreamu so se podporniki alternative ter elitne ljubljanske smetane v Cankarjevem domu pogovarjali 23.in 24.septembra.
Sodobne umetniške oblike, kot so ples, performans, novomedijska umetnost, kakor tudi umetnost marginalnih skupin, manjšin, življenskih slogov, so ključna oblika demokratične družbe. Žalostno je, da Ministrstvo za kulturo tovrstne neodvisne produkcije v Zakonu o uresničevanju javnega interesa v kulturi opredeljuje kot "nišo", ki kot taka obstane tudi v primeru financiranja. Na drugi strani pa oblastniki favorizirajo pravo, elitno kulturo.
Zato imamo v Ljubljani 2 Filharmoniji, Opero in balet z luknjastim programom in visokim proračunom ter vrsto gledališč ter Festival Ljubljana. Slednji s strani MOL-a dobi iz proračuna toliko,kot vsa (!) neodvisna kulturna produkcija skupaj!
Velik problem neodvisne sodobne produkcije v Ljubljani je (ne)razpolaganje s prostori. Z zaprtjem Kina Šiška se je ponudila "idealka"- Kino Šiška ima fino social-nostalgično arhitekturo, dobro lokacijo in dvorano, ki sprejme par tisoč ljudi. Stekla je peticija (tudi na straneh ŽVPL), ki je letela na županjo Viko Potočnik, MOL in Ministrstvo za kulturo. Potrebna bi bila le predaja prostora, programska zasnova je bila že storjena. Pozitivnega odgovora ni bilo.
Koncertna dejavnost v našem glavnem mestu se iz leta v leto slabša. Leta 1998 je bilo v Ljubljani 197 koncertov, leta 2001 pa le 125. Katastrofalna je tudi odsotnost tuje kulturne produkcije; leta 1998 je bilo število tujih izvedb enako 18, leta 2001 pa smo imeli le 1 (en!!?!!) nastop tuje rock produkcije v organizaciji Društva ŠKUC.
Mesto Ljubljana nujno potrebuje Center sodobnih umetnosti, ki bi sprejel nekaj tisoč obiskovalcev ter tako nudil zavetišče tistim, ki jim ni do elitne, zatohle in muzejske kulture iz 19. stoletja ampak želi (so)ustvarjati sodobno, pluralno pop umetnost za dediščino 22.stoletja.
Prostorski problem je problem, ki ga lahko razreši le Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo, potrebna je le razrešitev razpisa, ki bo objavljen v začetku prihodnjega leta. Dotlej se šušlja o Đurotovem (beri Vikinem) lobiju, ki navija za okupacijo Kina Šiška v izvedbi Špas teatra situacijskih komedij.
Žal se bo raja še najmanj par let stiskala v malih in s švicom nabitih prostorih, ki jim pravimo klubska kultura. Gregor Tomc, tekstopisec ex Pankrtov in še koga, zdaj tekstopisec besedila Keš Pička misice Rebeke Dremelj, je v Delovi prilogi pred kakim letom zapisal, da na otvoritev Sodobne klubske scene v Kinu Šiška zagotovo pride, četudi ga pripeljejo na invalidskem vozičku. Upajmo, da ne bodo na invalidskem vozičku pripeljali tudi vseh nas.
* podatki o številu koncertov:
Bela knjiga(2002), Statistični podatki o delovanju članov asociacije nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev s področja kulture in umetnosti v obdobju med 1998-2001.