Christine McVie ni ena novih najstniških zvezdnic, ki bodo v prvi vrsti prodajale svojo podobo in šele nato glasbo, temveč nekoliko starejša gospa, ki ima za seboj pravzaprav že dobrih trideset let ukvarjanja z glasbo...
Christine McVie je sprva sodelovala s Spencerjem Daviesom in bila nato članica skupine Chicken Shack, dokler ni leta 1970 posnela prvega samostojnega albuma Christine Perfect, nato pa je v legendarni skupini Fleetwood Mac nadomestila Petra Greena in bila članica skupine vse do zgodnjih devetdesetih.
Njun drugi album Christine McVie (priimek McVie je prevzela po poroki z Johnom McViejem, basistom Fleetwood Mac in poleg bobnarja Micka Fleetwooda ustanovnim članom skupine) je izšel leta 1984 in dvajset let kasneje je postregla s tretjo solistično ploščo, In the meantime.
Na plošči In the meantime Christine McVie ne ponudi nič novega, saj slišimo tisti znani, s sicer kar nekaj popa obarvani rock, ki je zaznamoval tudi zvok Fleetwood Mac po njenem prihodu v skupino. Glasba se deloma naslanja na sedemdeseta, deloma na osemdeseta, osebno pa me je najbolj spomnila na zelo neprepričljivo ploščo sicer super skupine Crosby, Stills, Nash and Young American Dream iz sredine osemdesetih.
Instrumentalno so skladbe precej enolične, brez pravih uvodov ali solističnih vložkov, poleg tega je glasba vedno bolj za ozadje glasu in besedilom, ki so seveda delo zrele ženske, ki na svet gleda povsem drugače kot drugi, mnogo mlajši avtorji.
Refreni so ponavadi obogateni s spremljevalnimi vokali, sicer pa še mešajo počasnejše in nekoliko bolj dinamične skladbe, katerokoli pa bi težko natančneje žanrsko opredelil, saj gre v vsaki skladbi za mešanico rocka, popa in ponekod tudi bluesa, čeprav je slednjega v zelo skromnih vzorcih.
Prav zaradi te enoličnosti, tudi predvidljivosti po treh, štirih skladbah, plošča ne ponudi pravzaprav nobene potencialne uspešnice. Glede na njeno zgodovino in tudi ugled, ki si ga je pridobila in priigrala v vseh teh letih, sumim, da namen te plošče ni bil zaslužiti milijonov dolarjev in oditi na svetovno turnejo za eno leto.
Christine McVie je želela opozoriti nase in na svoje delo ter na dejstvo, da je kljub odhodu iz Fleetwood Mac še vedno pri glasbenih idejah, ki pa so, po mojem mnenju, ostale nekje v osemdesetih in najbrž ne bodo prepričale nikogar.
Christine McVie: In the meantime
(leto izdaje 2004, založba Sanctuary, distribucija Menart)
Ocena: 2
