v rubriki glasba:
.. / / / 08.05.2004

TerraFolk - N'Taka

O skupini TerraFolk pisati kakorkoli drugače, kot v superlativih, je krivično in nerazumno početje. A če se vseeno potrudim ostati na realnih in objektivnih tleh, je treba zapisati, da gre za eno najboljših in v tujini najbolj prepoznavnih slovenskih skupin. Po dveh živih ploščah - Stereo Folk Live in Pulover ljubezni / Jumper of love, bodo prihodnji teden izdali svojo tretjo in hkrati prvo studijsko ploščo, ki so jo naslovili N'Taka.

Trdno jedro skupine tvorijo Danijel Černe (kitara), Bojan Cvetrežnik (violina, mandolina in zadrga) in Boštjan Gombač (klarinet, piščali, melodika, glavni vokal, bodhran, klavir, stresala), lep čas pa je v njej udeležen tudi kontrabasist Jožef Sečnik. Pri snemanju plošče so sodelovali tudi Marjan Stanić, Katice, Sergej Ranđelović, Igor Mitrović in Blaž Celarec.

In za uvod še ena žalostna - ob koncu poletja bo skupino zapustil Boštjan Gombač, pridružil se mu bo tudi Jožef Sečnik, skupina pa je že poiskala dve zanimivi zamenjavi ? Janeza Dovča, ki bo s skupino nastopal že poleti in pa Marka Hatlaka, enega najboljših glasbenikov na harmoniki, a ne popularni "frajtonarici".

Ob tem, da je bila plošča posneta studijsko, je treba omeniti še eno zanimivost ? z nekaj izjemami gre za avtorske skladbe, ki pa v sebi nosijo ogromno ljudskega in prvinskega in če se so nekateri bali, da bodo TerraFolk zanemarili svoje prvotno početje ? brez skrbi! V glasbi boste še vedno uživali in zdela se vam bo zelo, zelo blizu...

Ploščo odpre skladba New Gypsy Bank, ki se začne s silovitim violinskim uvodom, ki je odigran v maniri največjih romskih mojstrov. Zasrbele vas bodo pete, obljubim! Vmes sledi krajši prelom oziroma premor, nekaj ?živalskega? poigravanja, nato pa vse do konca skladbe, kot je bilo slišati v uvodu. Silovito, energično in čustveno.

Mesečina je še mlada / Mother in law se začne nekoliko bolj umirjeno, ima pa skladba tisti značilni ljudski pridih. Besedilo prvega dela skladbe je prispeval sam France Prešeren, drugega pa sloviti Neil Innes (večini je znan po ustvarjanju glasbe za Monty Pythone), vseskozi poslušamo izvrstno prepletanje instrumentov in pa ? oho, enkratno petje, kjer dominira predvsem Boštjan Gombač.

N'Taka je večini dobro znana že s prve plošče Stereo Folk Live, tukaj pa je za malenkost drugačna, saj ritem držijo bobni, slišimo ženske glasove, ki so jih prispevale Katice, drugače pa je skladba obdržala ves naboj. Slišimo lahko tudi nekaj zanimivih prelomov in poigravanje, ki je zares dovršeno.

Gypsy No.1 je, kot je moč sklepati že po naslovu, skladba z romsko tematiko. Nežen kitarski začetek in tudi nadaljevanje, ki sloni predvsem na violini, ne odstopa od nežnosti. Nekoliko bolj izostreno ho bo slišalo dobro glasbo, srce pa bo prepoznalo čustva, ki so vložena v skladbo.

Ena najboljših skladb na plošči je zagotovo Music for Found Harmonium / Walk don't run, ki je instrumentalno izredno bogata, hkrati pa zaradi uporabe melodike (zvok zelo spominja na harmoniko) močno drugačna. Sledi izjemen prelom v Walk don't run (zanimivost ? igrajo jo tudi surf rockerji The Bitch Boys), ob katerem vsakemu ljubitelju glasbe zapojeta srce in duša. Violina, kitara in ogromno piščali ? noro!

When U dance je izredno nenavadna reč, kjer dodajo svoj pečat znova Katice, gre pa za nenavaden glasbeni žanr, ki ga je nemogoče opisati, saj vsebuje delčke etna, jazza, celo ambientalne glasbe? Res pa je, da ni to za TerraFolk čisto nič nenavadnega, saj z vsako pesmijo dokažejo, da ne marajo predalčkov in da je glasba ena sama ? reče se ji Glasba.

Tri sestrice je prekmurska ljudska pesem, ki je odigrana v klasičnem TerraFolk stilu, vse vokale pa odpojejo Katice, ki so kot naročene za takšno prepevanje. Kratko, jedrnato, odlično.

Mnogo bolj zapletena je naslednja skladba, ki je označena kot Balkan Trilogy in je sestavljena iz treh raznolikih delov ? Mystic Intro, Ajde Jano in Ederneni Boyacilari. Uvod je zelo mističen, odigran zgolj na akustično kitaro, sledi nekaj malega vokalnega improviziranja, nato pa zelo mogočen zaključni del. Tipičen turški melos ? ogromno violine, zanimiv klarinet in po vsaki slišani noti vas zanima, kaj boste slišali v naslednjih trenutkih. Razgibana in zelo slikovita!

Takšna je tudi Crni dragulj, ki bo zagotovo postala koncertna klasika ? uvod je znova kitarski, klasičen rock, sledi klarinet in nato še violina in oba instrumenta stopnjujeta zadevo do ekstatičnega vrhunca, nato sledi umirjen prehod na kitaro, pa znova vzpon in nato? ah, žal konec. A takrat, ko je najboljše in to zna malokdo!

Sledi skladba ruskih Romov ? Korobochka / Otchi Tchornye, ki se začne zelo sramežljivo in plaho? romsko otožno in zasanjano, nato pa eksplodira? violina vas prevzame in znova zasrbijo pete. Drugi del je nekoliko bolj umirjen, zabeljen z zanimivim žvižganjem, ob katerem pomislite na zaključek, vendar ne. Sledi še zadnji poskok na noge, kot ga je moč videti v starih dobrih romskih filmih ? ko je glavni junak že povsem na kolenih in ste prepričani, da ne bo zmogel niti obrata več, a ga glasba še enkrat več požene kvišku?

Zaključek je znova nekoliko bolj nenavaden ? skladba Katelina je podobno kot When U dance, močno drugačna. Ob kitari sta glavna instrumenta klavir in mandolina ? nenavadno, neopredeljivo in hkrati zanimivo.

Seveda lahko skupino preverite tudi v živo ? trenutno so na turneji po Veliki Britaniji in Nemčiji, že 13. maja se bodo skupaj s Kataleno in Cliar predstavili v Križankah, v maju sledjo še koncerti v Novem Mestu, Mariboru in Novi Gorici, junija jih boste lahko slišali v Šentrupertu, pa v Celovcu, Portorožu in na Festivalu Lent ter v Celju. Za natančnejši spored pa obiščite njihovo spletno stran?

TerraFolk so še enkrat več dokazali, da imajo še vedno obilo glasbene domišljije in da zanje v glasbi ni meja, ob tem pa navduši tudi podatek, da so ob pripravljanju plošče N'Taka posneli dovolj skladb že za naslednjo ploščo!

Odhod Boštjana Gombača bo zanje zagotovo precejšnja izguba, vendar sami prisegajo na pozitivno energijo znotraj skupine in nova člana bosta zagotovo naredila vse, da opravičita zaupanje. Zaradi novih instrumentov pa smo lahko tudi prepričani, da bo skladba postala še bolj pestra, raznovrstnejša in še enkrat več mnogo bolj zanimiva od ostale kvazi ljudske in etno ponudbe.

TerraFolk: N'Taka
(leto izdaje 2004, založba Music Net, distribucija Menart)
Ocena: 5

Matic Slapšak - avatar

Matic Slapšak

Bivši dopisnik ŽVPL, ki je od 20.05.2003 na ŽVPL-u skupaj objavil 518 člankov.

TerraFolk - N'taka - thumbnail

TerraFolk - N'taka