O.K., kaj lahko pričakuješ potem, ko si videl cca. dvesto tujih bendov v živo, nekatere malo manj znane, druge bolj znane? Pa če veš, da nastopajočega, ki ima skoraj sedemdeset let prevažajo naokoli in po odru zaradi prevelike telsne teže v invalidskem vozičku in mora zato ves koncert odpeti sede? Res je, bolj malo, ampak...!!!
Zmota, totalna zmota, včeraj sem videl svoj najboljši koncert v živo. Soul koncert, legende Salomon Burkea. Prvič se mi je zgodilo, da sem na koncertu skakal in plesal. Še več, koncert sem prišel poslušati sedeč nekje v šest vrsti, cca. 15 m od odra, nakar smo se vsi sedeči s svojimi stoli premaknili kakih 6-7 metrov bližje, čisto do odra, na koncu koncerta pa sem se nezavadajoč znašel tik pod odrom plesoč med navdušeno množico, kjer je večina ženska imala v rokah živo-rdeče vrtnice, ki so jih dobile od kralja soula.
Na moji levi je stal starejši Italijan, ki se je drl nekaj v stilu "Dobil sem avtogram, dobil sem avtogram od Salomon Burkea!", šele nato sem slišal, da je Salomon vabil vse, ki želijo avtogram, naj se mu pridružijo na odru. Naenkrat so se mi oči prelepile na fanta v invalidskem vozičku, ki se je skoraj jokal od sreče, ker ga je Burke povabil, da med koncertom sedi tik ob njem v svojem vozičku, na nek način sta bila močno povezana. Še sedaj mi ne gre iz glave seksi pozibavanje Antoniette iz Gorice, ki jo je Burke povabil plesati, no ko smo slišali še kako poje, je bila zadeva nepojmljiva. Ali pa posrečen mladec, ki se je javil, da bo prevajal vse besede Salomona iz angleščine v rodno italijanščino... he he vse lepo in prav, dokler se ni izkazalo, da je mladenič Avstrijec in da ne zna besede italijansko, je pa znal špansko in je seveda šlo... da ne omenjam plesanja v parih vseh zakonski parov pod taktirko zvezde večera.
Izstopala je tudi skupinska molitev vseh nastopajočoh pred začetkom večera, pa vloga sina in hčerke Salomona, ki sta pela back vokale, mala je celo odpela komad za vse prisotne može postave v policijskih uniformah.
Band je bil, kot je videti na fotkah nekaj posebnega. V njem je bilo nekaj starih mačkov, ki so igrali z Duke Ellingtonom, pokojnim Ray Charlesom, bobnar je igral z Little Stevenom iz E-Street Banda (Bruce Springsteen). Najbolj zanimiv pa je bil slepi klaviaturist na Hammondu B-3, ki je plesal, ploskal, vriskal in se veselil med sicer 100% igranjem na svoj inštrument.
V glavnem, Salomon Burke je dejaven že cca. 50 let in spada med legende soula kjer imajo svoje mesto še Otis Redding, Wilson Pickett, Percy Sledge, Aretha Franklin, James Brown, Sam Cooke... Po večletni odsotnosti, se je zmagoslavno vrnil leta 2002 z odličnim albumom Don't Give Up On Me, s katerega je zaigral kar nekaj skladb, torej naslovno, pa Diamond In Your Mind, Soul Searchin', None Of Us Ae Free, The Other Side Of The Coin. Salomon je bil na svojem prestolu vse prej kot statičen, vseskozi se je smejal, pozibaval, mahal z rokami, vrtnicami in spodbujal bend in publiko. Ta dvestopetdeset kilogramski kralj je izredno karizmatičen, ima neverjeten smisel za stik s publiko in vodenje koncerta. Nastop je bil čustveno nabit, pri čemer so se prepletale mirne soul skladbe z udarnimi plesnimi na primer Georgia On My Mind, Only You, Proud Mary, Change Is Gonna Come, If You Need Me, Sitting On The Dock Of The Bay, Cry To Me, Stand By Me...
Salomon Burke je najbolj znan po avtorski skladbi Everybody Needs Somebody To Love, ki so jo predelali številni izvajalci vse od Rolling Stones, Blues Brothers in številni drugi. Prihranil jo je seveda za konec ko v dvorani ni blo človeka, ki se ne bi smejal od sreče ali bil vzhičen od pozitivne energije.
Po koncertu sem razmišljal, zakaj se mi je zdel večer tako nepozaben. Je bilo to morda zato, ker nisem pričakoval preveč in sem bila zatem več kot prijetno presenečen. Al je morda to učinek "stare šole" glasbenikov, ko niso bili le pozirajoče zvezde, ampak obenem glasbeniki in zabavljači publike, je to posledica ljubezni do svojega dela, ki še vedno gori po petdesetih letih na sceni.
Si predstavljate kakšno željo, ljubezen in voljo po nastopanju in petju v živo mora imeti Salomon Burke, da se praktično nepokreten podaja na svetovno turnejo, kjer nastopa skoraj vsak večer in včerajšnjem primeru pred približno 250 ljudim? Noro. V glavnem, jaz še dan potem možno čutim pozitivno energijo, ki sem jo bil deležen včeraj in ja, mislim, da je bil to koncert, ki mi je pustil največ. Če hočem namreč poslušati 100% natančno igranje v živo in tehnično brezhibno igranje, ostajam doma in si vrtim CD-je....
Salomon, morda pa to le ne bo zadnja turneja...
Posebna zahvala gre Milly za CD.... tokrat nama je uspelo!
Foto (c) Miro Majcen
