Skupina Fourklor slovenski kulturni prostor bogati že deset let. Ob tej priložnosti napoveduje plesno predstavo Kratke zgodbe, ki si jo lahko ogledate 5. in 6. februarja ob 20. uri v Stari elektrarni. Plesni kolaž vključuje izbrane, zaključene scene iz repertoarja skupine, ki gledalca pospremijo na desetletno pot njihovega ustvarjanja, spremlja pa ga živa glasba.
V letu 2005 beleži skupina Fourklor deset let kontinuiranega delovanja na slovenski plesni sceni. V tem času je postavila na oder 10 celovečernih predstav, zaznamovanih z lahkotnostjo, iskrivostjo, s hudomušnostjo in z naravnim organskim koreografiranim gibom. Predstave: Kdo je narisal Stanku skakalnico (1994), Sanjam spomin, a se ne spominjam sanj (1996), Ko si še nismo lagali, vsaj ne toliko (1997), Melanholične misli (1998), Kot lanski sneg (1999), Vrata (2000), Perkmandeljc, duh, ki izginja (2001), Ukradena pesem (2002), Območje za pešče (2004) in Nekje vmes (2004).
Skupina Fourklor je gibalni teater (fizično gledališče), za katero koreograf Branko Potočan črpa tematiko predvsem iz vsakdanjega življenja in psihologije malega človeka. Tako je gibalni besednjak skupine poln balansiranja in igre s težo, poigravanja in preigravanja z rekviziti, ki opravljajo glede na namen in potrebo različne funkcije. Življenjske, s humorjem prepletene predstave, v katerih mrgoli raznih rekvizitov in scenskih elementov so prepoznavni adut skupine. V zadnjem času se je skupina lotila zahtevnejših projektov z raziskovanjem specifičnih prostorov izven teatra ter nadgradila in prepletla svoj značilni gib z elementi sodobnih cirkuških tehnik.
Mozaična struktura Kratkih zgodb vključuje delčke predstav, ki so po svoji naravi in obliki samostoječi. To so drobci, ki po svojem nastanku in razvoju predstavljajo esenco delovanja skupine oziroma pomenijo njeno bistvo in karakter. Z lepljenjem drobcev zgodb, za katere je značilna konkretna in čutna vsebina, plesalci vdihnejo prostoru intimnost, ki s postavitvijo posameznih scen, z uporabo rekvizitov in kota osvetlitve vedno znova spreminja svojo podobo.
V predstavi se prepletajo trije elementi gledališkega ustvarjanja: organski, narativni gib, prepleten s humorjem in iskrivostjo, poigravanje in preigravanje z različnimi rekviziti ter zračno-scenske koreografije na vrveh, trakovih in drugih rekvizitih. Z zlitjem teh treh segmentov želijo plesalci doseči simbiozo, ki bo izžarevala čutne podobe realizma, pomešanega s surrealizmom in sanjsko fikcijo. Še poseben čar pa daje predstavi živa akustična glasba, ki dopolnjuje dogajanje na odru in ga s vojimi intervencijami bogati in zaokrožuje.
Nastopajoči: Primož Bezjak, Tina Janežič, Nataša Jereb, Lea Jurišič, Gregor Luštek, Jana Menger, Sebastjan Starič, Katarina Stegnar, Branko Potočan, Dušan Teropšič
Glasba: Marko Brdnik (harmonika), Polona Janežič (klaviature), Tibor Mihelič (bas kitara, tolkala).
Priredil