V nedeljo in ponedeljek, 24. in 25. oktobra, bo v Cankarjevemu domu ob 19.30. uri v okviru gledališko-plesno-glasbenih abonmajev Aida in Agripina gostovalo Eifmanovo baletno gledališče iz Sankt Peterburga s predstavo Rdeča Giselle (Red Giselle), ki je sibirskega plesnega avantgardista navdahnila z življenjsko zgodbo primabalerine Olge Spesivceve.
Koreograf Boris Eifman je umetniško pot začel leta 1966 v Leninovem konservatoriju in pozornost kritike pritegnil že s svojim prvim baletom Ikar.
Leta 1977 je ustanovil svojo skupino, končal strogi ruski akademizem in izoblikoval slog, ki se ne ozira na modne smernice, temveč vztraja pri skrajno osebnem, prelomnem izrazu, ki bi ga lahko opisali kot mešanico med občutji sodobnega plesa in sintakso klasičnega baleta.
Eifman o svoji umetnosti pravi: "Ko ustvarjam gibanje, si prizadevam, da bi ustvaril čustvo, izrazil občutje."
Po dolgi bitki z okorelim sistemom si je v svoji domovini naposled le zagotovil pravico do ustvarjalne svobode. Leta 1997 mu je prvič odprl vrata tudi moskovski Bolšoj teater in njegova ustvarjalnost je doživela zmagoslavje: ruski tisk ga je slavil kot edinega koreografa, ki bi lahko spremenil podobo ruskega plesa, njegovo skupino pa je razglašal za najboljšo v državi.
Po uspehu v domovini so sledila gostovanja in priznanja v mnogih evropskih državah, Izraelu in ZDA; med drugimi je francosko kulturno ministrstvo Eifmana leta 1999 odlikovalo s prestižnim redom viteza umetnosti in literature.
Koreografsko Eifmana privlačijo predvsem temne plati človeške duše in mitične osebnosti. Libreto baleta Rdeča Giselle je navdahnila legendarna primabalerina Olga Spesivceva (1895-1991). Njeno usodo Eifman povezuje s političnimi okoliščinami tistega časa in razkriva stopnjevanje njene duševne bolezni.
Zgodba o Olgi Spesivcevi, primabalerini z do popolnosti izbrušeno plesno tehniko in nekoliko skrivnostnim videzom, nas odpelje v besneč revolucionaren Petrograd, kjer se krhka balerina zaplete v razmerje z agentom tajne sovjetske policije, čekistom, nadaljuje pa v Parizu, ki jo povzdiguje v slavi, a vseeno pušča osamljeno, njeno ljubezen pa neuslišano. Sreče ne najde več niti v najljubši vlogi, Giselle, s katero je vselej očarala občinstvo in si pridobila svetovno slavo. Gisellina usoda ? ker jo prevara njen najdražji, izgubi razum ? čaka tudi balerino.
Koreografija, libreto in oblikovanje luči: Boris Eifman
Scena in kostumi: Viačeslav Okunev
Glasba: A. Adam, G. Bizet, P. I. Čajkovski, A. Schnitke
Priredil David Ožura