v rubriki dogodki:
.. / / / 25.10.2000

Sonični punk rock stoner blues večer [b]ODPADE[/b]

V Ljubljano NE bo (zaradi organizacijski težav s strani agencije) končno priromal možak, ki je iz svoje kitare izvabljal počasno hardrockovsko ječanje že tedaj, ko je večina zdajšnjih stonerskih junakov še močila rjuhe. Govora je o Scottu Weinrichu, običajno mu pravijo kar Wino, in njegovi aktualni skupini Spirit Caravan.

Glasbeno tavanje našega Wina se je pričelo koncem sedemdesetih na ozemlju Washington D.C., kjer je skupaj spravil svoj prvi bend in ga krstil z The Obsessed. Ta bend je tedaj obveljal za čudo, v obdobju punka in hardcora so prisegali na Hendrixa, Mahavishnu Orchestra ter Black Sabbath. Imeli so glam imidž, obenem pa preigravali Pistolse, Dead Boys ipd. The Obsessed so z grobim, plazečim se doom rockom vseeno opozorili nase, zaradi spontanosti in pristnosti so apelirali celo na punkovsko publiko in si pridobili dobre prijatelje med izbranci založbe Dischord. Niso pa uspeli najti založnika, zato je po razpustu sredi 80-ih Wino naglo prestopil k mojstrom grenkobe, k zasedbi Saint Vitus iz Kalifornije. S St. Vitus je nato posnel štiri klasike doom metala, ki jih je oplemenitil s svojim avtentičnim, žalostnim, a vendar strastnim načinom petja.

Ko je nemška založba Hellhound leta 1990 izdala neobjavljeno ploščo tria The Obsessed, se je Wino odločil, da zopet obudi čislane "obsedence". Sledila sta albuma Lunar Womb ('91) in The Church Within ('94). Na prvem se je pojavil basist Scott Reeder, ki je zatem odkorakal h Kyuss. The Church Within je objavila velikanska založba Columbia, toda temačni trio kljub vsemu ni bil bend za množice, čeravno so album krasile dinamičnejše skladbe. Columbia se z iztržkom seveda ni hvalila, Obsessed pa so po hitrem postopku ostali brez njenega zavetja. Wino se je razočaran potikal po Los Angelesu, še močneje se je vdal alkoholu ter drogam, ostal je brez denarja in strehe nad glavo, skratka, nič dobrega se mu ni pisalo. V letu 1996 se je vrnil v domači Maryland, da si opomore od "kalifornijske bede". Tu sta ga glasbeno "aktivirala" basist David Sherman in bobnar Gary Isom, dva prekaljena patrona neo-sabbathovske scene (Iron Man, Wretched, Unorthodox). Ustanovili so skupino Shine in izdali single pri Tolotta Records, založbici, ki jo upravlja basist iz Fugazi (Joe Lally), strasten pristaš Weinrichove glasbe. Zataknilo se je pri imenu Shine, ki je bilo že oddano, nadomestili so ga s Spirit Caravan, kajti niso želeli dočakati sodnega procesa. Debitantski album Jug Fulla Sun jim je lani objavil Joe Lally (pazi: pri Tolotti so prav tako izšle ponovne izdaje primarnega materiala Obsessed!). Plošča Jug Fulla Sun lepo prepleta The Obsessed elemente s pretanjenim in pristnim prevrednotenjem tistega, s čimer so v najboljših trenutkih nekoč stregli Mountain, Groundhogs, Blue Cheer ter Grand Funk Railroad. Preprosta, neposredna, s čustvi nabita in z občutkom interpretirana magična doom-blues poezija Spirit Caravan nam da vedeti, pri kom so se trikov naučili dandanšnji stonerrockerji. Velja omeniti še to, da so prezrto ikono hard rocka, Scotta Weinricha, med svoje najmočnejše vplive umestili tudi Fugazi, Prong, Cathedral, White Zombie, Henry Rollins, Therion, Melvins, L7 ...

Izkušenemu Winu, ki je pri nas že igral z doom pionirji The Obsessed, bodo koncertno uverturo pripravili Mark D. ter Beaver. Beaver so bili spočeti ob koncu 80-ih v Amsterdamu, prvotno kot tričlanski bend. Krivdo nosita kitarist Roel Schoenmakers in izjemna bobnarka Eva Nahon. Postava je doživela nekaj prenovitev, trenutno pa so Beaver kvintet. Izvrgli so dva "polna" albuma na Nizozemskem (B, The Difference Engine) in dva EP-ja pri ameriški Man's Ruin (Lodge ter split-EP s Queens Of The Stone Age). Beaver so nedvomno glasbeni "učenci" profesorja Weinricha, toda samosvojost si uspešno postavljajo s "pohabljenimi" ritmi in "mutiranimi" strukturami. Čeprav so bili Beaver udeleženci na znani stonerski kompilaciji Burn One Up!, njihova glasba odstopa od stonerrockovskih konvencij, ker v pesmi vnašajo dobršno mero eksperimentiranja. Še več eksperimentacije in "nonkomformizma" nam kani pričarati Mark Deutrom alias Mark D., katerega nastop je zaenkrat ovit v megleno skrivnost. Gre za glasbenika, ki je do nedavnega "basiral" in "rogovilil" v odštekanih Melvins. Vse je torej mogoče. Pustimo se presenetiti!

Za Buba booking & promotion

ŽVPL press - avatar

ŽVPL press

Objavljalec press sporočil, ki je od 18.05.1998 na ŽVPL-u skupaj objavil 991 člankov.