Igrali so, kot se za take megalomanske žure spodobi, tuje uspešnice, veseljaške in pivske pesmi, kot so Bandiera Rossa, Samo milijon nas še živi, in pa ni manjkalo tudi nostalgično partizanskih, Mašinca zagodi in Janez kranjski Janez ..., občinstvo pa je navdušeno prepevalo in rajalo, seveda ne smem pozabit' omenit' tudi pevskega zbora Vinko Vodopivec s Primorske, ki pa glede na žvižge in vpitje publike ni ravno sodil na oder tovrstnega žura.
Na Hmeljadi pa se je v glavnem vrtelo vse okrog piva. Res je bila cena piva samo 100 SIT za kozarec, tudi pri tujih znamkah kot so Heineken, Guinness, Carlsberg itd, toda razlike so bile vidne v količini. Pri opazovanju je bilo moč opaziti, da je bila največja gneča pri domačih vrstah piva, saj se je bilo le s težavo prebijati do šanka. Večina obiskovalcev - pivcev piva je bila zvesta domačim okusom. Zelo dobro se je prodajalo tudi domače zvarjeno pivo Zupančiča iz Brezij, ki je bil osebno prisoten v svojih promocijskih oblačilih.
Le redki so omagali kar na klopeh, ni pa povsem jasno ali zaradi utrujenosti zaradi od prenapolnjenih želodcev s pivom, množičen študentski žur pa so izkoristile tudi turistične agencije in ponujale programe za Novoletne žure in potovanja.
Organizatorji so se potrudili in mislim, da so bili zadovoljni z obiskom (po večini) študentov, saj je bil letos še večji kot lansko leto.