Dvojno ponovitev kultne predstave Shopping & Fucking v izvedbi gledališča Die Baracke smo si v okviru plesno- gledališkega abonmaja lahko ogledali minuli vikend v Cankarjevem domu. Režiser Thomas Ostermeier je mogoče prav zaradi njene uspešnosti po petih letih vodenja berlinskega gledališča Die Baracke, kjer je leta 1998 nastala tudi ta predstava, postal eden od štirih umetniških vodij gledališča Schaubühne am Lehniner Platz. Za začetek: dramsko besedilo bi lahko bilo kultno ...
V nekem bednem londonskem ali berlinskem, navsezadnje tudi v izolskem stanovanju Mark (Thomas Bading) svojima prijateljema pove, da bo prekinil svojo zasvojenost z drogami. Pravzaprav hoče pobegniti od njiju, od poraznih razmer, v katerih živi, ter se hoče osvoboditi vsega, kar ga čustveno utesnjuje. Neprepričljiv izgovor že napoveduje njegov propad. Lulu (Jule Böwe) in Robbie (Bruno Cathomas) ostaneta sama in sta še naprej brez ficka. Odločita se, da si poiščeta zaposlitev.
Lulu bi kot igralka prodajala različne izdelke, ampak najprej mora "prodati" telo delodajalcu (Bernd Stempel). Robbieju popustijo živci, ko streže hrano in ga neka "Betty Blue" zabode z vilicami. Plastičnimi. In sta spet na začetku. Dobita priložnost, da za velik zaslužek prodata vrečko tabletk ecstasyja, ampak z zasvojenci ni pravega posla. So vedno brez denarja, Robbie pa tako usmiljen do sebi podobnih. V največje zadovoljstvo mu je, da lahko podari tabletke. Vmes se vrne Mark z novim prijateljem Garyjem, na katerega se noče čustveno navezati, zato mu za seksualne užitke plačuje. Dokler si vseeno ne prizna, da je v Garyja zaljubljen in tako seveda spet zasvojen.
Garyja si nato prisvojita Lulu in Robbie za svoje perverzne igre in fantazije. Svoj del k užitku v intimnosti pristavi še Mark, ki se sadistično znese nad Garyjem, kot si je sam želel. Lulu in Robbie pobereta Garyjev prisluženi denar, da ga vrneta dilerju, ki ga igra delodajalec. Krog se zaključi. Vsi so na istem, če ne še na slabšem. Vendar jim konec prinese spoznanje, da igra v življenju največjo vlogo proces civiliziranja. In ne denar, kot bi marsikdo mislil. Čeprav so prve besede v svetem pismu: "Najprej denar", kot je rekel delodajalec-diler, so važne le sanje in boj za obstanek: da ohranjaš svoj jaz kljub nizkim udarcem.
O tem je razmišljal mladi britanski dramatik Mark Ravenhill, ko je napisal svojo prvo celovečerno dramo Shopping & Fucking. Množičen val podobnih tem v dramatiki se je v devetdesetih letih najprej pojavil v Angliji ter se iz literature preselil na gledališke odre in filmska platna. Takšen je Trainspotting Irwina Welsha, Intimnost Hanifa Kureishija (film po tej knjigi je bil ravno nagrajen z zlatim medvedom v Berlinu), drama Angeli v Ameriki Tonyja Kushnerja ter še kopica drugih. Tema ponuja številne uprizoritve in intenzivne študije igre. Uprizoritev drame Shopping & Fucking, ki jo je zrežiral danes dvaintridesetletni nemški režiser Thomas Ostermeier, pa je všečna mešanica obetavnega naslova drame, aktualne problematike iskanja vsakdanjega smisla življenja, preveč enolične igre, ki je dopolnjena z naturalističnimi prizori spolnih prizorov.
Dramaturško je predstava zanimivo prekinjena s songi igralke Lulu. Glasba, ki jo je ustvaril Jörg Gollasch, daje predstavi večjo dinamičnost, vendar pa predstava z njo nič ne pridobi. Ostali štirje igralci so bledi nosilci karakterjev, saj se njihova intenzivnost od začetka do konca ne spremeni, njihova besedna glasnost v drugem delu celo upeša.
Tri ure trajajoča predstava, ki ima že svoj kultni sloves zaradi številnih ponovitev in gostovanj po evropskih odrih, pa se samo zaradi všečnega naslova predstave in zvenečega režiserjevega imena ne more niti najmanj primerjati z marsikatero manj uspešno slovensko uprizoritvijo podobne tematike. Kljub spontanim, a neprepričljivim humornim poskusom nagovarjanja publike, pa predstava sama še ne prinaša užitka, še manj pa veselja!