Kot pravi ljubitelj dobre glasbe v živo na majhnih odrih, sem se v petek zvečer odpravil na romanje. In kot se za pravega vernika spodobi, sem se pri prvem obeležju (Hound dog), spovedal in pripravil svojo dušo in telo na sveto mesto (Orto bar), kjer so ta večer pridigali Mojo Hand.
Šalo na stran, dejstvo je da so Mojoti skupina glasbenih navdušencev z veliko kilometrine in da imajo zelo dobre nastope, na katerih navdušujejo ljubitelje soula, bluesa, fanka in še kaj bi se našlo.
Ker sem jaz eden teh ljubiteljev in obenem zaprisežen Ortojevc, ste me lahko videli, kako gruvam v prvi vrsti nabito polnega Orta in se predajam glasbi, pivu in lepim dekletom okoli sebe, one seveda tega niso opazile, kajti njihove oči so bile uprte v oder.
V resnici sem tudi jaz začel čedalje bolj pogledovati proti odru, ker se mi je zdelo kot, da nekaj manjka, ne da bi bilo kaj z glasbo narobe, ampak vzdušje na odru ni hotelo in ni hotelo biti tisto pravo. Pevka Azra je bila že pregovorno brez glasu in posledično zaradi tega slabe volje, čeprav je odpela do konca, ni bilo čutiti tistega ognja, ki smo ga vajeni z njene strani.
Tudi Matevž, kitarist in pevec, ni prevzel pobude, kot to ponavadi stori, solo kitarist Slaven, the blind men, se je brigal zase, kot da se ga vse skupaj ne tiče, vsi so igrali rutinirano, a me ni prepričalo.
Bil sem že na nekaj njihovih koncertih in lahko trdim, da tokrat niso dali vsega od sebe. čeprav tega od njih nihče ne zahteva, je vseeno zaželeno s strani oboževalcev in poslušalcev.
Očitno bo potreben obisk pri hudiču, kajti "mojo" se je zgleda iztrošili, upam da si ga bodo čimprej priskrbeli, da se nam bo lahko spet utrgal' pod odrom. Žur je bil ne glede na vse, odličen in se je končal v jutranjih urah, se ve v Tiffaniju, no vsaj za nekatere.
-- Davor Lazarevič
