Na petkov večer (natančno 1.12.'00) je Metelkova gostila turnejo založbe Kung Fu Records z njenimi lastniki in nosilci večera obenem -- Vandals, ter spremljajočima bendoma Ataris in Useless ID. Obiskovalci pred vrati verjetno niti niso slutili, kakšna presenečenja jih še čakajo tokom večera. Marsikdo se je pravzaprav pred vrati kar obrnil ob visoki ceni karte. Zgleda namreč, da znajo Vandals kar dobro iztržiti svoj dolgoletni staž na punk-rock sceni. Drugo vprašanje pa je, če to ceno tudi opravičijo.
Večer so otvorili Usless ID. Dejstvo, da prihajajo iz Izraela, jim daje določen eksotični pridih. Na odru pa kaj bistveno ne odstopajo od kopice drugih povprečnih melodičnih punk rock bendov. Precej rutinsko, brez posebnih presenečenj, a korektno odigrano. V istem stilu z nekoliko bolj pop in kasneje emocionalnim pridihom so nadaljevali Ataris. No, vsaj do prelomnice, ki se je začela s priredbo Cure, ki je še dodatno nagnala, do takrat še nekoliko umirjeno, občinstvo na noge.
Vzdušje se je še stopnjevalo, ko so za en komad na oder povabili fanta iz občinstva. Dodatna in intenzivna (še bolj kot sami Ataris) osvežitev na odru je povzročila pravo norijo pod odrom, ki se je pomirila šele s koncem njihovega nastopa. Po trenutku ali dveh, no ja v resnici še nekoliko več, je publika končno pričakala Vandalse. Med obiskovalci so bili tako preostanki njihovih starejših fanov, še s prvega koncerta leta '89 v KUD-u, kot mlajši privrženci, ki so njihovo glasbo spoznavali kasneje. Z linearnim koncertom, v katerem so predstavljali svojo novo ploščo in zraven mešali še starejše komade, so dovolj navdušili publiko, da so z odra skoraj brez prestanka leteli stage diverji.
Tako da si se, če ne ob glasbi, lahko zabaval ob njih in si z roko pokrival oči ob ponesrečenih padcih. Za presenečenje koncerta je poskrbel "nori" kitarist Warren Fitzgerald (alias Mr. Bingelj???), ki se mu je odtrgalo, ko je za en komad dobil v roke mikrofon. Kmalu za tem se je že znašel na vrhu ozvočenja brez hlač, torej spodaj popolnoma brez česarkoli, kar ga ni niti najmanj motilo, da ne bi nadaljeval s komadom. Med šokirano, čeprav bi težko rekli da nezadovoljno publiko, pa je doživel buren odziv. Vzdušje se je po koncertu poleglo, na obrazih pa se je še vedno dalo razbrati nasmeške.
Obiskovalci so za svojo ceno dobili korektno odigran in neobremenjen glasbeni nastop, zavit v lično punk embalažo. Zabavni vložki so poskrbeli za to, da je stvar izpadla še nekoliko nad povprečjem, čeprav se takega načina dela navadno poslužujejo v zabavni industriji, del katerega pa naj punk ne bi bil, čeprav kot kaže temu le ni povsem tako.