To soboto nam je Ambasada ponudila s progresivnimi seti obarvano muziciranje, kateremu je uho prišlo pristaviti ravno pravšnje število folka, da smo imeli občutek polnosti kluba brez tistega nervoznega gnetenja teles, ki je tako značilno za najpopularnejše evente tipa Final Flash ali pa Moral(e)ca. Skratka na izi, brez frustrirajočega čakanja na vstop, garderobo, drink ali WC, ki zna tako pokvariti sintetično srečo obiskovalcev.
Ne ravno preveč poznani Christian Hornbostel je že precej razgrel plesajočo množico, ko ga je nasledil najbolj pričakovani nastop večera z imenom Anthony Pappa, ki pa nam ta večer žal ni bil zmožen predstaviti svojega edinstvenega seta. Žal nas je za to delikateso prikrajšala napaka letalske družbe, ki ji po nerodnem ni uspelo dostaviti njegovih vinilk, tako da je Pappa odrolal z Lemonovih plat, kar se je tudi poznalo na ne preveč izstopajočem setu.
Zato pa je to godilo nastopu Crazy Lemona, ki je dosti bolj navdušil plešoče. Medtem je tudi prive dosegal svoje nočne housarske užitke ob njujorško inspiriranem Montani, kar je nudilo obilo zabave med obem flooroma romajočim bitjem.
Konec je bil glede na zastavljeno nekoliko pretrd, saj smo slovo vzeli skupaj s Sputnikom, katerega suvanje ni dobro prenašalo niti ozvočenje in ki je zaključil okoli 8h15m. Torej smo bili deležni skoraj deseturnega partija. Zanimivo mi je bilo primerjati zaključek partija med Rushom v Lipi in tokrat v Ambasadi. Ob koncu je masa v Lipi ostala neverjetno homogena in nepopustljivo zahtevala podaljšek, medtem ko je za Ambasado značilen dokaj nekompromisen zaključek in le malo pri nadaljevanju vztrajajočih posameznikov. Vam to kaj pove?