v rubriki glasba:
.. / / / 25.05.2003

Eurosong je (končno) za nami, pred nami pa ...

Pred nami pa je, vsaj kar se slovenske popevke na sodelovanju za Pesem Evrovizije tiče, sila negotova doba. Drugo leto v veljavo stopi nov način tekmovanja, s polfinalnim izborom in nato velikim finalom. Letos je Karmen prejela le sedem (!) točk in še to od prijateljskih sosed Hrvaške in Bosne in Hercegovine, Evropa je za The Nanana song ostala gluha.

In kako je vse skupaj izgledalo? Tipično, sicer z domiselno in zanimivo scenografijo, a z vse prevečkrat slišanimi pesmimi in seveda prijateljskim oziroma sosedskim podeljevanjem točk. Favoritov je bilo kot vedno dovolj, stavnice so kazale spet povsem drugačno sliko, kritiki in razni oboževalci evrovizijske popevke so govorili znova tretje stvari. Tudi uradnim izjavam, da kuhinje ne bo, da je vse prepuščeno televotingu (z izjemo BiH in Rusije) oziroma izbiri ljudstva, ni bilo verjeti, še manj pa zaupati.

Islandija, ki je tekmovanje odprla in Irska, ki jim je kmalu zatem sledila, sta bili dve tipični predstavnici že tisočkrat slišanega in prežvečenega... skandinavski oziroma irski pop-rock, predvidljiv in tudi poslušljiv, a zgolj to. Prvi je presenetil Alf iz Avstrije, ki je bil na odru mešanica Roberta Beningnija, Otta in Stefana Raaba, zabaven in izviren kabarejski nastop, ki je bil na nek odtrgan način simpatičen mnogim poslušalcem širom Evrope.

Velika favoritinja Turčija in kasneje tudi velika zmagovalka je imela brezhiben nastop - nekakšen kvazi-etno pristop, ki ga z njihove strani poslušamo že nekaj let. Vsako leto znova pa se mi zdi, da so njihova besedila podobna nenavadni uspešnici Pop Design izpred nekaj let z naslovom ŠKDM (ki je seveda izvirala v Turčiji, a tega je že tako dolgo?!). Prepričljivo, a neizvirno.

Osebno so me pozitivno presenetili predstavniki oziroma predstavnica Bosne in Hercegovine z dobro vokalno izvedbo in skladbo, ki vsaj pri nas utegne postati velika uspešnica. Skladba ima vse, kar uspešnica potrebuje - nalezljiv ritem in preprosto besedilo, ki gre v ušesa, pa če to želiš ali ne. Z izjemo treh držav so jih vsi spregledali!

O Malti in Portugalski ni vredno izgubljati besed, saj sta se obe državi izgubili v nekem sivem povprečju balad, ki so preživete. Predvsem za Malto, ki je lansko leto pokazala napredek, velika škoda. Bili so celo slabši od Slovenije. Tudi Hrvati z novo najstniško zvezdo so še enkrat več naredili napako, pa čeprav so bili prejšnja leta vedno v vrhu oziroma blizu vrha. Letos so imeli preglasno glasbo in zelo šibak vokal brez prave udarnosti. Ali je šlo podobno kot lani pri Sestrah za nerodnost organizatorjev ali je bila pač skladba preprosto slaba, pa ne vem!

Uvod v skladbo ciprskega križanca med Rickyjem Martinom in Enriquejem Iglesiasom je spomnil na Plestenjakovo Belo noč in očitno so to prepoznali vsi, razen Grkov, ki so jim tradicionalno podelili dvanajst točk. Nemčija se je vrnila v disko osemdeseta z zelo spevnim in tudi nalezljivim refrenom, a ne najbolj prijetnim ženskim vokalom ter spremljevalno skupino, za katero nisem najbolj prepričan, ali so želeli biti Spice girls ali United colors of Benetton.

Poglavje zase - Rusija in domnevno lezbični (jima to sploh še kdo verjame?!) duo T.A.T.U., ki sta vseskozi veljali za glavni kandidatki za zmago in se obnašali zvezdniškemu sijaju primerno sta si nakopali gnev in jezo novinarjev in tudi številnih oboževalcev. Glasba je bila povsem tipična - čisto previsoki glasovi in dolgočasno razvlečen ponavljajoč sample - a to ni MTV, to je Pesem Evrovizije. Zaradi statusa in popularnosti ter prepoznavnosti bi skoraj zmagali. Skoraj!

Španci so ga po mojem mnenju polomili pri izbiri jezika, saj so bili vokalno daleč najbolj prepričljivi, instrumentalno pa je šlo za znano dance-latino formo, ki jih je vedno (pre)več. S podobno jezikovno napako oziroma slabo oceno se lahko obremenjuje tudi izraelska verzija Rickyja Martina, ki je imel zanimiv, a popolnoma spregledan nastop. Glede na to, da govorimo o Izraelu, se je smiselno vprašati, ali je bila vmes politika, kuhinja ali oboje?!

Nizozemska se je, podobno kot Nemčija, vrnila v osemdeseta, a kot sem že omenil? slišano in tudi že pozabljeno, čas za disko revival še ni napočil. Več sreče naslednje leto! O nastopu in izvajalcih iz Velike Britanije bi lahko popisal naslednjo stran, ampak - saj ni vredno! Instant duet klonov Kylie Minogue in Justina Timberlakea je ostal brez točk - joj, kako pa to?! Njuno glasbo lahko označimo z dvema besednima zvezama - živa groza ali prežveči in izpljuni. Kakor vam je ljubše.

Ukrajinec je presenetil z glasom, gibčno plesalko, a je izbral napačno kombinacijo glasbe - nekaj v stilu Queenov oziroma Freddieja Mercuryja in pa dance preobleko. Evropi ni bilo všeč, čeprav še vedno bolj od Karmen!

Predstavnica iz Grčije je očitno slišala, da pomagajo razkazovanje mogočnih ženskih adutov, še posebej na moški del publike je najbrž ciljala z nekoliko pornografskim videzom, a ni bilo dovolj. Tudi njen glas in glasbo, ki jo je spremljala, smo nekoč že slišali. Outsider iz Norveške, ki je izgledal kot Bon Jovi ter igral in pel kot Elton John je mnoge prepričal s samozavestnim in prepričljivim nastopom, ki so ga mnogi opazili. Vsekakor ena najkvalitetnejših skladb!

Francijo bi najlažje uvrstili k Malti in Portugalski - neke nenavadne balade in želja biti podoben nekomu, ki je zmagal ali pa bil pri vrhu nekoč davno tega. Prav posebno poglavje pa sta bila tudi predstavnika iz Poljske - on, ki je želel biti Meat Loaf, čeprav je imel roza lase in glas Mirana Rudana ter jakno z belimi golobicami, ki mu jo najbolj zavida najbrž Gianni Rijavec ter ona, ki je bila podobna Alenki Godec ter njuno nemško-poljsko besedilo. In trenutki, ko nisem vedel, ali naj se smejim ali jokam, sploh, ko sem videl, da sta bila ljudem dejansko všeč.

Latvija je ostala brez točk, čeprav so imeli klasično evrovizijsko popevko, kakršno smo slišali tudi od drugih predstavnikov, ki so dobivali točke, res pa ni bila čisto nič posebnega. Belgija bi vsekakor spadala na kakšen drug festival kot na izbor za Pesem Evrovizije, z zelo zanimivo etno preobleko in pa izmišljenim jezikom? skladba ima potencial, čeprav je bila preveč enolična! Kljub temu so bili vse do zadnjega v boju za končno zmago, pohval epa si zaslužijo predvsem na račun drugačnosti.

Estonija je brcnila v temo - naj bi bil rock band in naj bi bil britanski zvok? Čakajte, koliko točk so že osvojili Britanci?! Ah, seveda, niti ene! Romuni so bili ravno tako povsem netipični za Evrovizijo in za obiskovalce klubov zanimivi, čeprav je bil glas zelo slab ... vse skupaj pač preveč nenavadno.

Švedska je država, ki je dala svetu, ne le Evropi skupino ABBA. Skupino, ki je na ravno tem tekmovanju zmagala kar dvakrat! In Švedi tako že vsa leta na tekmovanje znova in znova pošiljajo nekakšne replike, klone in kopije ABBE. Spet in znova in v neskončnost in čas bi bil, da se jih ljudje počasi naveličajo, ker res niso več zanimivi.

In kot zadnja je nastopila naša (zavedna Slovenka, a vedno Berlinčanka) Karmen Stavec. Ki bi ji mogoče lahko celo priznal, da je bila skladba poroti vsem ostalim še kar dobra ( a je to najbrž zato, ker sem jo tolikokrat slišal) in da je proti vsem ostalim tudi izgledala še kar (a to je najbrž zato, ker je bila, vsaj po videzu, med mlajšimi), ampak?

Pred tekmovanjem sem prisegel, da jo bom pohvalil, če bo boljša od ostalih, ker človek mora na vse skupaj gledati objektivno in čeprav sem zaprisežen rocker, komentiram tekmovanje za pesem Evrovizije.

Ampak Karmen ni bila boljša, čeprav bi si zaslužila kakšno točko več in tudi njen nastop ni bil kdovekaj ... ves čas se je v stilu Barbie smehljala, bila nemogoče lesena (upam, da ni tudi te koreografije pripravljala in vadila nekaj mesecev, ker ?) in tudi domnevno bombastična obleka (ki je bila ravno tako velika skrivnost) ni bila Čisto nič posebnega. Očitno se je Karmen naveličala očitkov na račun svojih poskakujočih dvojčic in jih je spravila na varno in si na ta način najbrž odtrgala še kakšno točko.

Smola! Širi točke s strani BiH in tri s strani Hrvaške so bile vse, kar je Karmen dobila in zaslužila. In gledano z neke bolj oddaljene distance ... Če sta bili t.A.T.u drugi, potem bi Karmen lahko tudi zmagala. A tako pač je!

Zaman bi bilo razglabljati, kaj bi bilo, če bi bilo, saj je zdaj vse že za nami. Poglejmo si v oči oziroma naj se nekateri pogledajo v ogledalo in priznajmo, da je bila Nanana ... kaj?! Povsem običajna popevka, ki bo hit, ki bo uspešnica, a zgolj to. Skladba je ravno tako kot mnoge druge padla v skupino prevečkrat slišanih in po pravici spregledanih.

Naslednje leto se bo treba pač nekoliko bolj potruditi in ... to bolj za šalo kot za res ... v Turčijo odpeljati kakšne zaprisežene alternativce, ki bodo šokirali in osupnili po principu Šok je najboljša terapija. Morda Slon in Sadež, ali pa Srečna mladina, mogoče celo Siddharta, Elvis Jackson ali pa Zmelkoow? da, šalo na stran! Na izboru za Pesem Evrovizije ni prostora za glasbo!

Na koncu naj omenim tudi zanimivo komentiranje Andree F., ki zdaj že nekaj let uspešno nadomešča orgazmično vodenje Miše Molk in pa zabavnega Petra Polesa, ki je poskrbel za najbolj domiselno posredovanje rezultatov televotinga (Here we go? bye, bye!) in je nadomestil bledolično Mojco Mavec. Škoda, ker tudi naša predstavnica ni bila tako nepredvidljiva in domiselna!

Več sreče prihodnjič!

Matic Slapšak - avatar

Matic Slapšak

Bivši dopisnik ŽVPL, ki je od 20.05.2003 na ŽVPL-u skupaj objavil 518 člankov.

Ekstaticne zmagovalke - thumbnail

Ekstaticne zmagovalke