Po dolgih letih se je v Ljubljano vrnil legendarni Nick Cave. Križanke so sicer bolj simpatične, ampak nima veze - jaz sem itak v hipu pozabil kje sem, ko so na oder prikorakali Bad Seedsi in njihov od publike po božje oboževani lider. Res si je težko predstavljati kaj bolj demoničnega kot Cavevovo mračno silhueto na krvavo rdečem ozadju, katerega ostre črne obrazne zareze razkrivajo slepeče beli stroboskopski pulzi, medtem ko nad dvorano lebdi Red Right Hand!
V dveurnem nastopu je maestro z Bad Seedsi preigral pomemben del svojega dvajsetletnega repertoarja, od Papa Won't Leave You Henry do najnovejšega God Is In The House... No, hardcore fenice so God Is In The House predelale v God s on the stage, kar niti ni tako nepričakovana metamorfoza, glede na to, da Cave na odru premore tako brutalno energične sekvence zvokov in telesnih krčev, da dobi popolnoma nezemeljske dimenzije. Ni veliko glasbenikov, ki lahko množico v enem komadu zlijejo v enoten čuteče trpeč konglomerat, v naslednjem pa jo spremenijo v podivjano drhal, ki kar besni od moči poetičnih prekletstev. Curse Of Millhaven je razburkal nekajtisočglavo množico v Hali prav tako hitro kot Panterin Clash With Reality trop headbangerjev na Kodeljevem! In to je res hitro! Za tiste, ki se v Hali niste pojavili - lahko ste še cel teden tečni, ker ste zamudili Weeping Song, Ship Song, Do You Love Me, Henry Lee in še mnogo drugih, ki so jih med dveurno diabolično seanso postregli Bad Seedsi.
Naj omenim še to, da je bil Blixa Bargeld pristno naveličan in nasikan do stvarstva okrog njega, ampak to je itak vseeno, ker je odigral kar je bilo treba tako, kot je treba. Seedsi so pač profesionalci, Blixa pa je sveže off drugs, tako da bi morda kje v tej smeri lahko našli pojasnilo za njegovo apatijo. Aja, drug scenarij bi pa bil, da se mu totalno ne da več igrati, ker vsak večer na touru odigra isti repertoar, hkrati pa itak vsi pridejo gledat Nicka, ki ga razganja od energije. Kakorkoli že, dokler igra, igra dobro in to je pomembno. Sicer pa je bila zasedba okrepljena z violino violinista avstralske zasedbe Dirty Three, ki jo nikoli ne morete videti v Orto Baru, ker so vedno v trenutku razprodani, in to z razlogom. Druga injekcija zvokov je dodatni bobnar ; skupaj s Thomasom Wydlerjem, originalnim Seedom, sta ubrano nabijala po svojih dragocenih kotlih in dodajala kataklizmičnim zvokom ostalih svoj nepogrešljivi pečat.
Hja, Cavea v Hali res ni dobro zamuditi, če njegovo muziko vsaj približno poznate in vam je vsaj približno všeč. Če pa že ste zamudili tega peklenščka, naj vas opomnim, da v Ljubljano 6. julija prihaja Patti Smith, ki ima za sabo, prav tako kot Cave, nekaj desetletno kariero, vendar več o tem v njenem uradnem napovedniku.
So stay tuned, we'll be right back!
P.S.: Fotk ni, ker je peč pokvarjen!
