Zasedba Duran Duran je nastala konec sedemdesetih v Veliki Britaniji kot nekakšen pop odgovor na punk in new wave in tisti, ki imate brate, sestre ali tete in strice stare trideset in nekaj čez, vam bodo o tej zasedbi in njihovih uspešnicah vedeli veliko povedati...
Duran Duran so oboževali tako moški kot ženske - njihovi posterji so bili v vseh sobah, moški so oponašali njihov stil oblačenja in frizur, nežnejši spol pa je sanjaril o Simonu LeBonu, Taylorjih in Rhodesu.
Njihova glasba je bila nekoliko trši pop, ki so mu vmešali vse mogoče - funk, soul, ostanke punka, rock in tudi nekaj že moderne elektronike. V začetku osemdesetih so bili na vrhuncu, v naslednjih letih so sledili odhodi članov, zamenjave, bolj ali manj (ne)uspešne plošče, razhodi skupine in šele leta 2001 se je zasedba znova zbrala v najboljši postavi - Simon LeBon, Nick Rhodes, Andy, John in Roger Taylor - svetovna koncertna turneja pa jim je dala vedeti, da bodo svojo glasbo lahko še vedno dobro prodajali.
In tako je prišlo do plošče Astronaut, s katero se je zasedba vsaj med oboževalce vrnila zelo uspešno, med kritiki pa so bila mnenja o plošči deljena. Astronaut ponuja obilo glasbe, saj so Duran Duran zamešali prav vse, kar so igrali v preteklih petindvajsetih letih, vsemu skupaj pa so dodali še ščepec modernega.
Slišimo nekaj kitarskih riffov, akustičnih kitar in godal, veliko elektronskih beatov in back vokalov, refrene, ki nemudoma zlezejo v uho in tam tudi ostanejo, a vendar... brez odlične produkcije bi šlo za podpovprečen izdelek.
In kar je najbolj zanimivo - ko sem poslušal ploščo in prepoznal nekaj skladb z radijskih valov, sem se zgrozil - za skladbe (Reach up for the) Sunrise, One of those days in še za nekatere bi prisegel, da jih poje Anastacia. Ob poslušanju Bedroom toys pa se nisem mogel odločiti - poslušam N.E.R.D. ali morda Maroon 5?
Ob poslušanju celotne plošče tako lahko pomislim le na reciklažo in še to ne posebej posrečeno, saj Duran Duran ponudijo veliko vsega, a prav nič novega, posebnega in odstopajočega. Plošča, ki jo bodo z veseljem uporabljali na radijskih postajah, na plesiščih in tudi v predvajalnikih mladostnikov brez dokončnega glasbenega okusa. Zelo neprepričljivo!
Duran Duran: Astronaut
(leto izdaje 2004, založba EPIC, distribucija Menart)
Ocena: 3
