v rubriki glasba:
.. / / / 29.06.2004

Intervju - Dreamwalk

Kot sem obljubil pred dnevi - po reportaži iz Izštekanih in recenzije njihove druge plošče Three days later, še intervju z Dreamwalk. Pogovor smo opravili kar prek elektronske pošte, dali fantom možnost, da povedo vse in v nadaljevanju si preberite, o čem sta v imenu skupine govorila najbolj Misty in Jeremy...

Plošča po treh letih - veliko se je spremenilo... povsem angleška besedila, snemanje v tujini, odhod od založbe in predvsem sprememba glasbenega stila. Začnimo pri slednjem - od precej klasičnega neo-punka ste prešli k? instrumentalni pestrosti in raznovrstnosti? Žanrsko pa vas je težko opredeliti, kako se opredeljujete sami?

Haha, ja to bo prva stvar, ki jo bo pomislil vsak, ko bo poslušu plato. Nekateri so komentiral', da smo zdej drug band. Glede na to, da so komadi različni, cele plate niti ne mor'mo jasno opredelit. Lahko pa posplošeno rečemo, da album zveni kot zmes alter rocka in emo cora. Se pa najde tud' kakš'n komad, ki je čist' v slogu stare plošče. Pop-punk bo vedno ostal okolje, iz katerega izhajamo in ni nas sram naše preteklosti, se pa mor'jo pri vsakem bandu zadeve razvijat, ker ko enkrat narediš dve enaki plošči, je to nevaren znak, da ti zmanjkuje idej in da band kreativno stagnira.

Je sprememba glasbenega stila tudi vplivala na vašo dolgo odsotnost? So se z novim glasbenim stilom sprijaznili vsi člani skupine?

Predvsem je dolga odsotnost vplivala na spremembo glasbenega stila. Mi smo v času, ko smo b'li odsotni vadili velik več kot prej, in z vsakim mesecem vaje smo tehnično in stilsko napredoval'. Komadi na plošči zato postopoma prehajajo od starega k novem stilu. Nismo pa načrtno zamenjal' sloga, zato ni bil nihče proti, stvar se je kar zgodila, kar je naravno po 4-5 letih guljenja pop-punka in HC-a. Ogromen vpliv na nas so 'mel tut izvrstni bandi, ki so se v zadnjih letih pojavili v Walesu in Ameriki, predvsem LostProphets, Funeral For a Friend, Story of the Year, Finch in the Used, pa še bi lahko našteval...

Vsa besedila so v angleščini, kar je bila vaša težnja sicer že na začetku, vendar pa ta angleščina ni tako preprosta. Ni preprostih in predvidljivih fraz, temveč zapletene kombinacije besed in pomenov? Bodo besedila ušla poslušalcem in so tudi zato natisnjena v knjižici?

Besedila slonijo na emocionalnem naboju določenega komada. Mislimo pa, da so v emo coru besedila zelo pomembna: Delati klišejske jingle zato, da bodo ljudem všeč na prvo žogo, je izven popa narobe in nesmiselno. Osnovno sporočilo vsakega komada je razvidno iz enega branja besedila, v knjižici so predvsem zato, ker so izrazit del plošče in prav je, da jih lahko vsak, ki ga besedilo zanima, takoj vidi.

Mogoče je metaforika na trenutke svojstvena in rahlo zapletena, ampak vsak posameznik si lahko mirno ustvari lastno interpretacijo, verjamemo pa, da je slovenska mladina zlahka dovolj izobražena, da bo razumela osnovno poanto tega ali onega komada.

Zdi se, da v besedilih obravnavate predvsem preteklost, ki ni najboljša in najsvetlejša, hkrati pa slavite prihodnost, ki bo prav zaradi izkušenj preteklosti svetlejša, boljša in lepša?

Gre se za en splošen pozitiven pristop do stvari. Vsi smo dal že dost' "depre" skoz' kot posamezniki in tud' kot band. Takrat smo se zarad' tega počut'l slabo, potem smo pa počas' ugotovil, da se lahko, če si zvest svojim načelom, se učiš iz lastnih napak in si pripravljen vložit' veliko dela, vse okol' tebe spremeni na bolje.

Glavna stvar je neomajen optimizem in vera v lastne sposobnosti - ?when there is a will there is a way?. O tem govorijo tudi besedila. Vsak človek, ki je dober po duši, je dragoceno in čudovito bitje in vsi nosimo v seb' talente, edini sovražnik, k' ga 'maš, si pa ti sam. Nekje smo zasledil' rek, da zmage človeka, k' je premagu samega sebe, ne more v poraz spremenit niti bog. In to je res.

Ploščo ste v celoti posneli v tujini, pri Red Farm Records. Kako ste prišli v stik z njimi in s producentom Yogijem Langom?

Naredil smo komad za film Slepa Pega, za katerega so zvočno obdelavo delal' v Nemčiji. V skladu s tem smo dobil' možnost, da gremo tud' mi komad snemat tja. Tako smo spoznali Yogija, producenta pri katerem smo kasneje snemal ploščo. Mi smo vedel', da bi radi delal tam, takoj ko smo vstopil' v studio, zarad' odnosa ljudi, k' so nas tam sprejel in atmosfere, vibracije studia. Top.

Snemanje v tujini je seveda zahtevalo veliko več časa in tudi denarja, kar je bilo najbrž težje, ker nimate več podpore založbe? Kako ste zadovoljni z doseženim rezultatom?

Problem je, ker je čas v studiu treba plačat, ampak lahko izdamo, da je bila cena praktično enaka kot v Sloveniji. Dovolj denarja, da financiramo celo ploščo, je b'lo pa kar težko skupi napraskat. Ampak se je pa izplačalo, mi smo na album zelo ponosni, tako na naš vložek z glasbene strani, kot tudi na producentovo vrhunsko znanje, da našo glasbo zmiksa t'ko, da bo končni rezultat res najbol'še, kar se da iz nas potegn't. Za nas je ta plošča najboljša rock plošča letos v Sloveniji.

Na plošči je moč slišati tudi nekaj klavirja in klaviatur, v živo pa tega najbrž ne bo? Čemu ta dodatek k že tako pestremu zvoku?

To se je pa zgodil popolnoma spontano. Ko poslušaš mix instrumentov dost'krat slišiš še kakšno harmonijo, ki ne bi b'la primerna za kitare, ker jih je že preveč, bi pa definitivno sedla v komad kot violina al' pa klavir. Potem sva se pa z Mistyjem usedla za synth in sva sprot' spesn'la to, kar se nama je zdel kul.

Zaradi snemanja v Nemčiji se vam je odprla tudi možnost za krajšo jesensko turnejo po Nemčiji? Kaj pričakujete od nje in kako aktivni boste na slovenskih odrih?

Ja, jeseni se nam zunaj obeta manjša turneja, na katero bi nas prišle gledat živine iz nemških založb. Bomo pa rade volje koncertiral doma, sicer ne preveč, zato pa toliko bolj kvalitetno. Je pa to v veliki meri odvisno od organizatorjev. Če bi nas kdo kje rad videl v živo, naj to pove v lokalnem klubu, mi pridemo z veseljem kamorkoli, če smo tja povabljeni.

Če se dotaknemo vašega nastopa v oddaji Izštekani Jureta Longyke - polovico novega repertoarja ste predstavili akustično. Kako težko je bilo skladbe preobleči v akustične aranžmaje in seveda, lahko kakšen podoben projekt pričakujemo tudi na klubskih odrih?

Ja, skladbe so že v osnovi nastale na akustičnih kitarah, t'ko da jih nismo rabl' posebi prirejat. Smo pa b'li mal' skeptični do tega, če nam bo akustika v živo sploh pisana na kožo. Ampak v oddaji smo se počut'l super in v bodoče bomo 'mel pr'pravljen tud' polakustični repertoar, ko bodo okoliščine primerne. Na koncertih bomo pa definitivno žgal'.

Zelo zanimiv je tudi ovitek plošče - kdo ga je oblikoval in kaj predstavlja podoba na zadnji strani?

Oblikoval ga je designer Jaro Jelovac a.k.a. Jarwiss, ki je delal že ovitek za prejšnjo ploščo. Vmes smo razmišljal kakšen koncept bi ploščo najbolj predstavil. Tako smo prišli do belega ovitka, zamazanega s krvjo, ki predstavlja predvsem trdo delo in odrekanje, ki smo jih vložili v album in naš optimizem v pogledih na prihodnost.

Robot pa je simbol za band, k' je preživel 7 let krvavih bojev in zdej ?chilla?. Naša prva plošča je b'la deležna veliko kritik in celo nekaj posmehovanja, marsikateri band bi vrgel puško v koruzo, mi pa smo rekl' ne, f.u., 'mamo talent in voljo in noben nas ne more ustav't. Zdaj naj pa tisti ljudje lepo dajo novo ploščo fajn na glas in se zamislijo, haha.

Vsi člani ste aktivno vključeni v delo skupine - kdo dela kaj?

Midva z Jeremyjem narediva osnovne rife, potem pa se ostali aktivno vključijo v proces delanja komada. Veliko vaj mine tudi z improvizacijo, ki dostikrat napelje na zanimive ideje. Vsi pomalem skrbimo za image in odnose z javnostjo. Jaz delam page in se ukvarjam z internetom, skupaj z Jeremyjem montirava stvari in skrbiva za multimedije. Daddy-o je baltazar, on zrihta tehnične probleme, k' jih je vedno dost' in servisira opremo. Weed je lenivec in zato nas more za kazen prevažat naokol', če 'ma band kakšne intervjuje ali opravke. Vili pa laja in grozi z bobnarsko palčko.

Nominirani ste bili že za Bumerange, ustvarili ste glasbo za film Slepa pega, vaši videospoti so bili med najbolj gledanimi in tudi zanimivimi? Človek bi mislili, da ste dosegli že veliko, ne ravno vse? kaj vas sploh žene naprej?

Fantazije, ki vključujejo veliko poletno slečenih bejb in vinograd. Predvsem pa nas žene naprej ljubezen do muzike in učinek, ki ga ima na nas. Če ne bi b'lo muze, bi najbrž vsi že zdavni obolel.

Hvala za vaše izčrpne odgovore in obilo uspeha še naprej v imenu bralcev ŽVPL-ja!

Hvala vsem, ki so si vzeli čas, da preberejo tale intervju, nekaj komadov iz plošče lahko poslušate na naši spletni strani, feel free to drop a line and stay heavy!!! Lep pozdrav od Dremwalk.

Matic Slapšak - avatar

Matic Slapšak

Bivši dopisnik ŽVPL, ki je od 20.05.2003 na ŽVPL-u skupaj objavil 518 člankov.

Dobre volje in smeha ni manjkalo - thumbnail

Dobre volje in smeha ni manjkalo