Mark Knopfler je v svetu glasbe znan predvsem kot vodja, kitarist, pevec ... skratka, alfa in omega ene najboljših rock skupin v osemdesetih Dire Straits. In čeprav je nekaj solističnih plošč izdal še za časa delovanja zasedbe, je njegovo solo delo postalo opazno šele po letu '95, ko so Dire Straits razpadli.
Pričakovanje Shangri-La je bilo zaradi obljub in zanimivih govoric izredno - plošča naj bi bila posneta v starem stilu, z močnim pridihom šestdesetih in vsem šarmom, ki pritiče glasbi, ki jo najraje označujemo kot "stari rock".
Plošča vsekakor ponudi nekaj zelo zanimivih trenutkov ? The Trawlerman's song in Back to Tupelo, ki sta polni prepletov med akustično in električno kitaro, zelo pestra in s številnimi tolkali obogatena Postcards from Paraguay in pa Stand up guy ter Donegan's gone, ki sta odigrani v zelo country načinu, ki po vokalni interpretaciji in tudi glasbeni osnovi spomni predvsem na pokojnega Johnnyja Casha.
Vse ostale skladbe so si zelo podobne, do izraza ne pride niti Knopflerjev zanimiv vokal niti njegov odličen stil igranja kitare, skladbe so preveč melanholične in instrumentalno precej blede, brez prave ostrine in dinamike.
Čeprav, po drugi strani ?v poplavi producentsko ustvarjene glasbe so vse te skladbe še vedno dovolj iskrene in prepričljive, da prepričajo marsikoga, vendar bodo mnogi zelo razočarani, ker plošče Shangri-La ni ustvaril kak nadarjeni glasbeni debitant, ampak legenda in eden najboljših kitaristov vseh časov, Mark Knopfler.
Mark Knopfler: Shangri-La
(leto izdaje 2004, založba Mercury, distribucija Multimedia)
Ocena: 3,5
