v rubriki dogodki:
.. / / / 25.04.2012 11:16

We Come In Peace: Premiera filma Jekleno nebo in koncert Laibach

Režiser Timo Vuorensola v intervjujih in v nagovorih pred projekcijami rad pove, da se je osnovna ideja za film Jekleno nebo (Iron Sky) “rodila v savni, kot večina dobrih stvari, ki pridejo s Finske”. Tudi v petek zvečer nam je to povedal pred premiero svojega filma, ki smo ga dolgo čakali, dočakali pa v petek, 20. aprila v Kinu Šiška.

Šest let je trajalo, da je nastala uro in pol dolga neodvisna znanstvena-fantastična komedija v finsko-nemško-avstralski koprodukciji. Zdaj so nacisti s temne strani Lune končno tu in splačalo se je čakati.

Jekleno nebo je v veliki meri nastajalo s finančno in tudi idejno pomočjo velike baze oboževalcev, ki so v šestih letih zgradili močno skupnost. Ta skupnost danes predstavlja osnovno mašinerijo za promocijo filma, zato Timo nikoli ne pozabi omeniti, da delite informacijo o filmu z drugimi, če vam je bil film všeč. Film Iron Sky zaradi te izjemne vpletenosti skupnosti v nastajanje filma že postaja pomemben mejnik za filmsko produkcijo. Zanimivo je, da se ob ogledu filma to čuti.

Zgodba (o njej smo že pisali) je zabavna, a komičnosti ne moremo primerjati z najstniškimi ameriškimi komedijami. Humor je inteligenten in subtilno vpleten v vse ravni filma. S številnimi referencami se film umešča v širši filmski in virtualni svet. Če mi ne verjamete, v iskalnik vtipkajte “Moon Nazis” in ugotovili boste, da so nacisti že dolgo časa del našega vesolja. Timo Vuorensola je le našel način, da nam to dejstvo približa.

Film nosi kup bolj ali manj zabavnih sporočil, a ob tem ne moralizira. Vsebuje vse elemente velikih epskih zgodb: zaplet velikih razsežnosti, pozitivno in negativno stran, vojno in ljubezensko zgodbo, izdajo in preobrat, junakinje in junake, stajliš kostume ter odlično akcijo, ki se zgodbi primerno dogaja v vesolju. Vizualni učinki so impresivni in glasba je mogočna. Kljub dolgotrajnemu nastajanju je film aktualen in zabaven celo z vidika mednarodne politične situacije.

Več raje ne bomo izdali, saj so presenečenja en od prijetnih delov filma Iron Sky. Ogled pa vsekakor priporočamo na velikem platnu in z dobrim ozvočenjem. Jekleno nebo se bo zgrnilo nad kinematografe 10. maja 2012.

Po dveh projekcijah filma je sledil koncert trboveljskih legend Laibach.

Laibach, Sie Sind Unser.

Koncerti Laibach nikoli niso le koncerti, ampak skorajda predstave z dramaturško zgradbo od začetka do konca. Zato je vedno zanimivo gledati, kako bodo izpeljali celoten dogodek. Pa četudi so koncerti vedno izvedeni korektno, s popolno disciplino in natančnostjo, ustrezno vzvišenostjo nastopajočih ter brez neposrednih nagovarjanj publike. Nekaj gibov in pogledov karizmatičnega frontmana povsem zadostuje za zvesto občinstvo.

Osnovna struktura petkovega koncerta je bila že utečena – za začetek Mi kujemo bodočnost in na koncu Das spiel ist aus! - vmes pa so Laibach postregli s pregledom svojega 30-letnega glasbenega opusa. Resnici na ljubo to strukturo koncerta z manjšimi prilagoditvami ponavljajo zadnji dve leti, pri čemer izbor vmesnih komadov vedno odraža naravo celotnega dogodka.

Tokratni koncert sta vidno zaznamovala družbeno-politična situacija v državi in predhodna premiera filma Jekleno nebo. Publika v razprodani Katedrali Kina Šiška se je odlično odzivala, Laibach pa so nam namenili dolg in polnovreden koncert.

Eden od vrhuncev koncerta je bila nedvomno izvedba 27 let starega komada Država s prvega albuma Laibach. V zadnjem desetletju, odkar spremljam aktivnost skupine, na koncertu še nisem doživela takšnega odziva iz občinstva.

Če se vam zdi, da so ustanovni člani Laibach že stari mački, je treba obenem ugotoviti, da je njihova glasba še vedno sveža in večno aktualna. Refren “Oblast ... je pri nas ... ljudska!” je zajel celotno dvorano, kar je dajalo vtis protesta, ki je zvenel kot nadaljevanje tistega, ki so ga le nekaj dni prej priredili sindikati.

Fotografi pa so na svoj račun prišli, ko nam je Milan Fras bral Kapital in ob prehodu na del koncerta, ki se je navezal na film Jekleno nebo. V vesolje nas je namreč odpeljala Mina Špiler z Across the Universe. Roke smo dvigovali proti nebu ob B Mashini in se ob muziki iz filma še enkrat prepustili vtisom, ki jih je na nas naredilo Jekleno nebo.

Bil je odličen večer! Jai guru deva om.

Tamara Langus - avatar

Tamara Langus / Centrifuzija

Zunanji dopisnik ŽVPL, ki je od 18.04.2011 na ŽVPL-u skupaj objavil 5 člankov.

Laibach: We Come in Peace, 20. april 2012, Kino Šiška - thumbnail

Laibach: We Come in Peace, 20. april 2012, Kino Šiška

Foto: Madpixel / madpixel